Bogu je mar za vas

MARY, kristjanka v svojih poznih 40-ih, je v življenju veliko pretrpela. Moževo prešuštvo je pred več kot desetimi leti vodilo v razvezo. Nato pa si je prizadevala, da za svoje štiri otroke izpolni vlogo samohranilke. Vendar je še vedno sama in samota se ji včasih zdi neznosna. Mary se sprašuje: ,Ali to pomeni, da Bogu ni mar zame, niti za moje otroke brez očeta?‘

Bodisi da doživljate podobno nesrečo ali ne, prav gotovo sočustvujete z Maryjinimi občutji. Vsi prenašamo težavne okoliščine in se morda sprašujemo, le kdaj in kako bo Jehova ukrepal v naš prid. Nekatere izkušnje so neposredna posledica tega, da upoštevamo Božje zakone. (Matevž 10:16–​18; Dejanja 5:29) Druge so posledica tega, da smo nepopolni ljudje, živeči v svetu, ki mu vlada Satan. (1. Janezov 5:19) Apostol Pavel je pisal: »Vse stvarstvo skupno zdihuje in je v porodnih bolečinah.« (Rimljanom 8:22)

Seveda dejstvo, da se spopadate s hudo preizkušnjo, še ne pomeni, da vas je Jehova zapustil ali da se ne zanima za vašo blaginjo. Kako ste lahko o tem prepričani? Kaj kaže, da je Bogu mar za vas?

Staroveški primer

Biblija nam daje jasne dokaze, da Jehova skrbi za ljudi kot posameznike. Razmislite o Davidu. Za tega mladega pastirja se je Jehova osebno zanimal in ugotovil, da je ,mož po srcu njegovem‘. (1. Samuelova 13:14) Ko je David kasneje vladal kot kralj, mu je Jehova obljubil: ,Bom s teboj, kamorkoli greš.‘ (2. Samuelova 7:9)

Ali to pomeni, da je David živel »blaženo« brez kakršne koli nadloge? Ne, David se je pred svojim kraljevanjem in med njim spopadal s hudimi preizkušnjami. Nekaj let preden je zakraljeval, ga je krvi žejen kralj Savel neusmiljeno preganjal. David je v tistem času svojega življenja pisal: »Duša moja je sredi levov, [. . .] med ljudmi, katerih zobje so sulice in pšice, in jezik njih je oster meč.« (Psalm 57:4)

Kljub temu je bil med vso nesrečo prepričan o Jehovovi osebni skrbi. »Pota mojega begunstva so ti znana,« razglaša v svoji molitvi k Jehovu. Da, Davidu je bilo, kakor da bi Jehova zapisal celotni preizkus. Sam je nato dodal: »Moje solze so spravljene v tvojem mehu. Mar niso zapisane v tvoji knjigi?«a (Psalm 56:9, EI, v NW 56:8) David je s to naliko izrazil zaupanje, da se je Jehova zavedal ne samo okoliščin, temveč tudi njihovega čustvenega vpliva.

David je proti koncu svojega življenja lahko iz osebne izkušnje zapisal: »GOSPOD [Jehova, NW] utrjuje stopinje vrlega moža in pot njegova Mu je po volji. Kadar pade, ne obleži, ker GOSPOD [Jehova, NW] podpira roko njegovo.« (Psalm 37:23, 24) Če so vaše preizkušnje trdovratne in trajajoče, ste tudi vi lahko prepričani, da Jehova opazi in ceni vašo vzdržljivost. Pavel je zapisal: »Kajti Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega s tem, da ste služili svetim in še služite.« (Hebrejcem 6:10)

Še več, Jehova lahko ukrepa v vaše dobro s tem, da vas okrepi, da zdržite, pa naj bodo na vaši poti postavljene kakršne koli ovire. »Mnoge so pravičnega nadloge,« je pisal David, »ali iz njih vseh ga reši GOSPOD [Jehova, NW].« (Psalm 34:19) Res je, Biblija nam pove, da Jehovove oči »gledajo po vsej zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu«. (2. letopisov 16:9)

Jehova vas je pritegnil

Dodatni dokaz Jehovove osebne skrbi lahko odkrijete v Jezusovih besedah. »Nihče ne more priti k meni,« pravi, »če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal.« (Janez 6:44, EI) Da, Jehova vsakemu posebej pomaga okoristiti se Kristusove žrtve. Kako? Večinoma po kraljestvenooznanjevalskem delu. To delo sicer res rabi »vsem narodom za pričevanje«, vendar dosega posameznike. Dejstvo, da prisluhnete dobri novici in se nanjo odzovete, dokazuje Jehovovo osebno skrb za vas. (Matevž 24:14)

Jehova priteguje posameznike k Sinu in upanju na večno življenje tudi s svetim duhom. Ta vsakomur omogoča, da kljub vsem prirojenim omejitvam in pomanjkljivostim doume in uporabi duhovne resnice. Človek resnično ne more razumeti Božjih namenov, ne da bi mu pomagal Božji duh. (1. Korinčanom 2:11, 12) Kot je Pavel pisal Tesaloničanom, »vera [. . .] ni last vseh«. (2. Tesaloničanom 3:2) Jehova daje svojega duha samo tistim, ki želijo, da jih pritegne.

Jehova ljudi priteguje, ker jih ljubi kot posameznike, ter želi, da se rešijo. Kako trden dokaz Jehovove osebne skrbi! Jezus je rekel: »Tako ni volja Očeta vašega, ki je v nebesih, da se pogubi eden teh malih.« (Matevž 18:14) Da, v Božjih očeh je vsakdo pomemben kot posameznik. Pavel je zato lahko zapisal: »On bo vsakomur povrnil po njegovih delih.« (Rimljanom 2:6, EI) In apostol Peter je rekel: »Bog ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor [posameznik] se ga boji in dela pravično.« (Dejanja 10:34, 35)

Jezusovi čudeži

Božje osebno zanimanje za ljudi se je ganljivo pokazalo v čudežih, ki jih je delal njegov Sin Jezus. Ozdravljenja je spremljalo močno čustvo. (Marko 1:40, 41) Ker Jezus »ne more sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela Oče«, slika njegovo sočutje ganljiv portret Jehovove skrbi za vsakega svojega služabnika. (Janez 5:19)

Pretehtajte pripoved o Jezusovem čudežu, zapisanem v Markovem evangeliju 7:31–​37. Tu je Jezus ozdravil človeka, ki je bil gluh in je trpel zaradi govorne napake. »Vzame ga na stran od množice,« pravi Biblija. Potem, »pogledavši na nebo, vzdihne in mu veli: Efata, to je: Odpri se!«

Zakaj je Jezus tega moža odvedel od množice? No, gluha oseba, ki le stežka govori, bi bila pred gledalci verjetno v zadregi. Jezus je morda moževo nelagodje opazil ter se zato odločil, da ga ozdravi na samem. »Cela zgodba,« opaža neki biblijski učenjak, »nam najočitneje kaže, da Jezus o človeku ni premišljal le kot o primeru; o njem je razmišljal kot o posamezniku. Človek je imel posebno potrebo in poseben problem, zato je Jezus z njim ravnal z najtenkočutnejšo premišljenostjo, prizanesljivo do njegovih občutkov ter tako, da ga je ta lahko razumel.«

Ta pripoved kaže, da je Jezus ljudem posvečal osebno skrb. Lahko ste prepričani, da se za vas prav tako zanima. Njegova žrtvena smrt je bila resnično izraz ljubezni do vsega svetovnega odkupljivega človeštva. Pa vendar lahko to dejanje jemljete osebno, tako kot Pavel, ki je zapisal: ,Sin Božji [. . .] me je ljubil in dal samega sebe zame.‘ (Galatom 2:20) In ker je Jezus oznanil, da ,kdor je njega videl, je videl Očeta‘, smo lahko prepričani, da se tudi Jehova enako zanima za vsakega svojega služabnika. (Janez 14:9)

Jehova postane plačevalec

Sprejemati Božje spoznanje zajema spoznavati vsako značilnost njegove osebnosti, kakor jo razodeva Biblija. Sámo ime Jehova pomeni »On povzroča, da postaja« in zajema tudi to, da lahko Jehova postane karkoli hoče, da izvrši svojo voljo. V vsej zgodovini je prevzemal razne vloge, in še vedno jih, vštevši vlogo Stvarnika, Očeta, Suverenega Gospoda, Pastirja, Jehova nad vojskami, Poslušalca molitve, Sodnika, Velikega učitelja in Odkupitelja.b

Da bi cenili celoten pomen Božjega imena, moramo Jehova spoznati tudi v vlogi Plačevalca. Pavel je pisal: »Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji; kajti kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.« (Hebrejcem 11:6)

Jehova tistim, ki se danes odločijo, da mu bodo služili z vsem srcem, obljublja večno življenje na rajski zemlji. Veseliti se izpolnitve veličastne obljube ni sebično, niti ni predrzno predstavljati si, kako tam živimo. Mojzes ,je [pozorno, NW] gledal na povračilo‘. (Hebrejcem 11:26) Podobno je Pavel željno pričakoval izpolnitev Božje obljube za zveste maziljene kristjane. Pisal je: »Tečem proti cilju po nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče Bog v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 3:14, EI)

Tudi vi se lahko veselite nagrade, ki jo Jehova obljublja tistim, ki zdržijo. Pričakovanje nagrade je bistven del vašega spoznanja o Bogu in zdržljivosti v njegovi službi. Zato dnevno razmišljajte o blagoslovih, ki jih Jehova hrani za vas. Mary, omenjena na začetku, se je zelo trudila, da je to storila. »Pred kratkim,« pravi, »sem prvič v življenju sprejela, da Jezusova odkupna žrtev velja tudi zame. Pričenjam čutiti, da Jehova skrbi zame kot osebo. V to sem začela verovati šele pred kratkim, čeprav sem kristjanka že več kot 20 let.«

Mary je skupaj z milijoni drugih pričela s pomočjo preučevanja in globokega razmišljanja o Bibliji spoznavati, da je Jehovu mar za svoje ljudstvo – ne samo kot skupino, temveč tudi kot posameznike. Apostol Peter je bil o tem tako prepričan, da je zapisal: »Vso skrb svojo zvrnite nanj [na Boga, NW], ker on skrbi za vas.« (1. Petrov 5:7) Da, Bogu je mar za vas!

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 6]

Vstajenje – dokaz, da je Bogu mar

BIBLIJA v Janezovem evangeliju 5:28, 29, NW, daje prepričljiv dokaz za to, da se Bog zanima za vsakega posameznika: »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v spominskih grobnicah, [Jezusov] glas in pridejo ven.«

Zanimivo je, da se namesto grške besede táṕhos (grob) tukaj uporablja mneméion (spominska grobnica). Beseda táṕhos izraža enostavno misel o pogrebu. Mneméion pa namiguje na to, da se je ohranil v spominu življenjski vzorec umrlega.

Samo pomislite, kaj bo vstajenje v tem pogledu zahtevalo od Boga Jehova! Da bi nekoga oživil, mora o njem vedeti vse – vštevši njegove ali njene podedovane poteze in celoten spomin. Samo tako bi tisti posameznik lahko bil obnovljen z enako identiteto.

S človeškega stališča je to seveda nemogoče, toda »pri Bogu je vse mogoče«. (Marko 10:27, EI) Zmožen je celo dognati, kaj je v človekovem srcu. Božji spomin o umrlem je nezmotljiv in ne zbledi, celo če je on že več stoletij mrtev. (Job 14:13–​15) Ko je torej Jezus omenjal Abrahama, Izaka in Jakoba, je še stoletja po njihovi smrti lahko rekel, da Jehova »ni Bog mrtvih, ampak živih; zakaj njemu so vsi živi«. (Lukež 20:38)

Milijoni umrlih so tako v spominu Boga Jehova z vsemi potankostmi. Kako sijajen dokaz, da so Bogu mar ljudje kot posamezniki!

[Slika na strani 7]

Jezus se je osebno zanimal za tiste, ki jih je ozdravil