Izpolnili so Jehovovo voljo

Mojzes in Aron — pogumna oznanjevalca Božje besede

ZAMISLITE si prizor: osemdesetletni Mojzes stoji skupaj z bratom Aronom pred najvplivnejšim človekom na zemlji – egiptovskim faraonom. Egipčanom je ta človek več kot le predstavnik bogov. Verjamejo, da je bog. Zanje je faraon sam utelešeni Horus, bog v podobi sokola. Horus je namreč takrat skupaj z Izido in Ozirisom sestavljal glavno trojico med egiptovskimi bogovi in boginjami.

Kdorkoli je prišel k faraonu, si ni mogel kaj, da ne bi opazil zlovešče podobe kobrine glave, ki je štrlela iz sredine njegove krone. Govorili so, da lahko ta kača bruhne ogenj ter uniči vsakega faraonovega sovražnika. In pred tega boga-kralja sta prišla Mojzes in Aron s prošnjo, ki ji dotlej ni bilo primere – naj odpusti zasužnjene Izraelce, da bodo lahko slavili praznik v čast svojemu Bogu, Jehovu. (2. Mojzesova 5:1)

Jehova je že vnaprej napovedal, da bo faraonovo srce otrdelo. Mojzes in Aron zato nista bila presenečena, ko je ta kljubovalno odvrnil: »Kdo je GOSPOD [Jehova, NW], čigar glas naj poslušam, da izpustim Izraela? Ne poznam GOSPODA [Jehova, NW], tudi Izraela ne bom pustil.« (2. Mojzesova 4:21; 5:2) Zdaj je bilo vse nared za dramatično soočenje. Mojzes in Aron sta faraonu, ko sta se z njim naslednjič srečala, osupljivo dokazala, da sta predstavnika pravega, resničnega in vsemogočnega Boga.

Zgodi se čudež

Aron je po Jehovovem naročilu naredil čudež, s katerim je dokazal Jehovovo premoč nad egiptovskimi bogovi. Pred faraona je na tla vrgel svojo palico, ki se je v trenutku spremenila v veliko kačo! Faraon je ves osupel nad čudežem sklical vse svoje svečenike čarodeje.a Tudi oni so s pomočjo demonov uspeli narediti nekaj podobnega s svojimi palicami.

Četudi so se faraon in njegovi svečeniki morda veselili, so se le za kratek čas. Samo predstavljajte si, kakšne obraze so naredili, ko je Aronova kača pogoltnila njihove, eno za drugo! Vsi navzoči so lahko videli, da se egiptovska božanstva nikakor ne morejo meriti s pravim, resničnim Bogom, Jehovom. (2. Mojzesova 7:8–13)

Toda faraonovega srca niti to ni omehčalo. Šele ko je Bog nad Egipt poslal deset pogubnih nadlog ali šib, je faraon končno rekel Mojzesu in Aronu: »Vstanite in odidite izmed ljudstva mojega, vidva in sinovi Izraelovi, in pojdite, služite GOSPODU [Jehovu, NW], kakor sta govorila.« (2. Mojzesova 12:31)

Pouk za nas

Kaj pa je Mojzesu in Aronu omogočilo, da sta stopila pred tega vplivnega egiptovskega faraona? Mojzes sprva ni dovolj zaupal v svojo sposobnost, saj je dejal, da ima »okorna usta in težek jezik«. Celo ko mu je Jehova zagotovil svojo podporo, je prosil: »Prosim, [. . .] pošlji vendar onega, ki ga hočeš poslati.« Drugače povedano, Mojzes je prosil Boga, naj pošlje koga drugega. (2. Mojzesova 4:10, 13) Toda Jehova je vseeno uporabil krotkega Mojzesa, tako da mu je dal potrebno modrost in moč, da je lahko opravil nalogo. (4. Mojzesova 12:3)

Danes služabniki Boga Jehova in Jezusa Kristusa izvršujejo zapoved, naj ‚pridobivajo v učence iz vseh narodov‘. (Matevž 28:19, 20) Da pa bi svoj del pri izpolnjevanju te naloge lahko opravili, bi morali kar najbolje uporabiti svetopisemsko znanje in vse sposobnosti, ki jih morda imamo. (1. Timoteju 4:13–16) Ne mislimo preveč na svojo nesposobnost, raje v veri sprejmimo vsako nalogo, ki nam jo da Bog. On nas namreč lahko usposobi in okrepi, da bomo uspeli izpolniti njegovo voljo. (2. Korinčanom 3:5, 6; Filipljanom 4:13)

Mojzes je prav gotovo potreboval nadčloveško pomoč, saj so mu nasprotovali ljudje in demoni. Zato mu je Jehova zagotovil: »Poglej, postavljam te za boga Faraonu.« (2. Mojzesova 7:1) Mojzes je v resnici imel božjo podporo in pooblastilo. Nad njim je bil Jehovov duh, zato ni imel nobenega razloga, da bi se bal faraona ali trum tega ponosnega vladarja.

Tudi mi se moramo opreti na Jehovov sveti duh ali dejavno silo, da bomo lahko izpolnili svojo službo. (Janez 14:26; 15:26, 27) Z božjo podporo lahko ponovimo besede Davida, ki je pel: »V Boga upam, ne bom se bal: Kaj mi more storiti človek?« (Psalm 56:11)

Jehova v svojem sočutju ni pustil Mojzesa samega z njegovo nalogo. Nasprotno, Bog mu je rekel: »Aron, brat tvoj, bode tvoj prorok. Ti boš govoril vse, kar ti ukažem, in Aron, brat tvoj, bo govoril Faraonu.« (2. Mojzesova 7:1, 2) Kako ljubeznivo od Jehova, da od Mojzesa ni zahteval več, kot je bil ta zmožen narediti!

Bog tudi nas obdarja z družbo sokristjanov, ki nase sprejemajo izziv biti Priče Najvišjega, Jehova. (1. Petrov 5:9) Zato bodimo kljub oviram, na katere morda naletimo, podobni Mojzesu in Aronu – bodimo pogumni oznanjevalci Božje besede.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 25]

Mojzes in Aron sta pred faraonom pogumno predstavljala Jehova