Pred nami so boljši časi

»MI IMAMO ena-nič-ena,« pravi žena.

»Za mene so stvari še težje,« odgovarja njena prijateljica. »Jaz imam samo nič-nič-ena.«

V nekaterih delih zahodne Afrike takšna izmenjava besed ne potrebuje razlage. Namesto treh obrokov na dan (ena-ena-ena) si lahko oseba, ki ima ena-nič-ena, privošči obrok samo dvakrat na dan – enega zjutraj in enega zvečer. Mlad mož, ki ima nič-nič-ena, je razložil svoj položaj takole: »Jem enkrat na dan. V hladilnik si dam zalogo vode. Zvečer pred spanjem pa pojem gari [kasavo]. Tako se preživljam.«

Takšno je mučno stanje naraščajočega števila ljudi danes. Cene rastejo, kupna moč denarja pa pada.

Pomanjkanje hrane napovedano

Bog je apostolu Janezu v nizu videnj napovedal težke okoliščine, s katerimi se danes mnogi srečujejo. Med njimi je tudi pomanjkanje hrane. Janez pripoveduje: »In videl sem, in glej: črn konj, in sedeči na njem je imel tehtnico v roki.« (Razodetje 6:5) Ta pogubonosni konj in jezdec predstavljata lakoto – hrane bo tako malo, da jo bodo odmerjali s tehtnico.

Apostol Janez pravi nadalje: »In slišal sem kakor glas [. . .], ki je rekel. Merica pšenice za en denar in tri merice ječmena za en denar.« V Janezovem času je bila merica pšenice dnevni obrok hrane za vojaka, en denar pa je bil zaslužek celodnevnega dela. Zato prevod Richarda Weymoutha zapiše to vrstico takole: »Celodnevni zaslužek za hlebec kruha, celodnevni zaslužek za tri ječmenove kolače.« (Razodetje 6:6)

Kaj je celodnevni zaslužek danes? Poročilo, State of World Population, 1994 (Položaj svetovnega prebivalstva, 1994), opaža: »Okrog 1,1 milijarda ljudi, približno 30 odstotkov prebivalstva v državah v razvoju, živi od enega ameriškega dolarja.« Tako si lahko reveži sveta z enodnevnim zaslužkom skoraj dobesedno kupijo le hlebec kruha.

Seveda to za zelo revne ni nobeno presenečenje. »Kruh!« je vzkliknil neki mož. »Kdo sploh še jé kruh? Dandanes je kruh razkošje!«

Ironično je to, da hrane sploh ne primanjkuje. Po podatkih ZN je svetovna pridelava hrane v zadnjih desetih letih narasla za 24 odstotkov, kar je veliko več od rasti svetovnega prebivalstva. Vendar pa povsod niso doživeli takšnega porasta pridelave hrane. V Afriki je na primer le-ta padla za 5 odstotkov, medtem ko je prebivalstvo naraslo za 34 odstotkov. Torej kljub splošnemu obilju hrane po svetu v nekaterih državah še vedno trpijo njeno pomanjkanje.

Pomanjkanje hrane pomeni višje cene. Premalo delovnih mest, nizki zaslužki in naraščajoča inflacija pa otežujejo iskanje denarja, s katerim bi kupili razpoložljivo hrano. Human Development Report 1994 (Poročilo o razvoju človeštva 1994) navaja: »Ljudje niso lačni, ker hrane ni – ampak ker si je ne morejo privoščiti.«

Vedno več je brezupnosti, razočaranja in obupa. »Ljudje imajo občutek, da je danes stanje slabo, toda jutri bo slabše,« pravi Glory, ki živi v zahodni Afriki. Neka druga žena pa je rekla: »Ljudje čutijo, da se bližajo katastrofi. Čutijo, da se bliža dan, ko ne bo na trgu ničesar več.«

Jehova je skrbel za svoje služabnike v preteklosti

Božji služabniki vedo, da Jehova nagradi njemu zveste tako, da zadovolji njihove potrebe in jim daje moči za kosanje s težkimi razmerami. Takšno zaupanje v zmožnost Boga, da oskrbi, je del njihove vere. Apostol Pavel je zapisal: »Kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.« (Hebrejcem 11:6)

Jehova je vedno skrbel za svoje zveste služabnike. Med triinpolletno sušo je priskrbel hrano preroku Eliju. Najprej je zapovedal krokarjem, naj mu prinesejo kruh in meso. (1. kraljev 17:2-6) Pozneje pa je Jehova čudežno oskrbel vdovo z moko in oljem, da je lahko Eliju pripravila hrano. (1. kraljev 17:8-16) V tem času je Jehova, kljub silnemu verskemu nasprotovanju kraljice Jezabele, poskrbel tudi za preroke, da so imeli dovolj kruha in vode. (1. kraljev 18:13)

Pozneje ko je babilonski kralj oblegal odpadniški Jeruzalem, so morali ljudje jesti »kruh na tehto in v skrbi«. (Ezekiel 4:16) Položaj je postal tako grozen, da so nekatere žene jedle svoje lastne otroke. (Žalostinke 2:20) Toda Jehova je, čeprav je bil prerok Jeremija v ječi zaradi oznanjevanja, poskrbel, da so mu dajali »hleb kruha na dan iz ulice pekovske, dokler ni bil ves kruh použit v mestu«. (Jeremija 37:21)

Ali je Jehova pozabil na Jeremija, ko so zaloge kruha pošle? Očitno ne, kajti ko so mesto zavzeli Babilonci, je Jeremija dobil ,brašno in darilo ter bil odpuščen‘. (Jeremija 40:5, 6; glej tudi Psalm 37:25.)

Jehova podpira svoje služabnike danes

Ravno tako kakor je Jehova oskrboval svoje služabnike v prejšnjih generacijah, tudi danes skrbi za njih materialno in duhovno. Upoštevajte na primer doživljaj Lamitunda, ki živi v zahodni Afriki. Takole pripoveduje: »Včasih sem imel kar veliko perutninsko farmo. Nekega dne so na farmo prišli oboroženi roparji in ukradli večino kokoši, rezervni generator in naš denar. Kmalu za tem je nekaj kokoši poginilo zaradi bolezni. To je uničilo mojo dejavnost. Dve leti sem brez uspeha poskušal najti zaposlitev. Bilo je zelo težko, toda Jehova nas je oskrbel.

Pri srečevanju s temi težkimi časi mi je pomagalo spoznanje, da Jehova dovoljuje take stvari zato, da bi se mi notranje prečistili. Z ženo sva ohranila navado družinskega biblijskega pouka, kar nama je res pomagalo. Tudi molitev je bila velik vir moči. Včasih se mi ni ljubilo moliti, toda ko sem molil, sem se bolje počutil.

V tem težkem obdobju sem spoznal vrednost globokega razmišljanja o Svetem pismu. Veliko sem premišljal o 23. psalmu, ki govori o Jehovu kot našem Pastirju. Drugi stavek, ki me je spodbudil, je bil iz Lista Filipljanom 4:6, 7, govori pa o ,miru Božjem, ki presega ves razum‘. Naslednji odlomek, ki me je ohrabril, Prvi Petrov list 5:6, 7, pa pravi: ,Ponižajte se torej pod mogočno roko Božjo, da vas poviša ob času svojem; vso skrb svojo zvrnite nanj, ker on skrbi za vas.‘ Vse te vrstice so mi pomagale v teh težkih časih. Med globokim razmišljanjem ste sposobni misli, ki povzročajo potrtost, nadomestiti.

Sedaj sem zopet zaposlen, toda če sem odkrit, stvari zaradi tega še niso lažje. Živimo v ,zadnjih dneh‘, zaznamovanih s ,kritičnimi časi, v katerih je težko živeti‘, ravno tako kot je napovedala Biblija v Drugem listu Timoteju 3:1-5, NW. Svetopisemskega stavka ne moremo spreminjati. Zato ne pričakujem življenja brez težav. Čutim pa, da mi Jehovov duh pri spoprijemanju s težavami pomaga.«

Tisti, ki zaupajo v Jehova in njegovega Kralja-Sina, Kristusa Jezusa, kljub kritičnim časom, v katerih živimo, ne bodo razočarani. (Rimljanom 10:11) Sam Jezus nam zagotavlja: »Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli in kaj boste pili, tudi ne za telo svoje, kaj boste oblekli. Mar ni življenje več nego hrana in telo več nego obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in tudi ne spravljajo v žitnice, in Oče vaš nebeški jih živi. Mar niste vi veliko več od njih? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo postavi svoji primakniti en komolec? In za obleko čemu skrbite?« (Matevž 6:25-28)

To so v teh kritičnih časih res preiskujoča vprašanja. Toda Jezus je nadaljeval s temi pomirjevalnimi besedami: »Poglejte lilije na polju, kako rastejo: ne trudijo se in ne predejo; pravim vam pa, da se tudi Salomon v vsej slavi svoji ni oblekel kakor teh ena. Če pa travo na polju, ki danes stoji in jo jutri vržejo v peč, Bog tako oblači, mar ne bo mnogo bolj vas, maloverni? Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« (Matevž 6:28-33)

Pred nami so boljši časi

Vsa znamenja kažejo, da se bodo poslabšane gospodarske in družbene razmere v mnogih delih sveta še nadalje slabšale. Vendar pa Božje ljudstvo spoznava, da so te razmere le začasne. Veličastna vladavina kralja Salomona je bila le senca pravičnega vladarstva Kralja, ki je večji od Salomona in ki bo vladal nad vso zemljo. (Matevž 12:42) Ta Kralj je Jezus Kristus, »Kralj kraljev in Gospod gospodov«. (Razodetje 19:16, EI)

V 72. psalmu, ki se je najprej izpolnil na kralju Salomonu, je opisana sijajna vloga Jezusa Kristusa. Upoštevajte nekatere čudovite stvari, ki jih napoveduje za prihodnost zemlje pod Kristusom kot Kraljem.

Miroljubne razmere po vsem svetu: »Pravični bode v cvetu ob času njegovem, in mirú bo obilost, dokler ne izgine luna. In gospodoval bo od morja do morja in od velereke do mej zemlje.« (Psalm 72:7, 8)

Skrb za siromake: »Rešil bo siromaka, ki vpije na pomoč, in ubožca, ki mu ni pomočnika. Usmili se slabotnega in potrebnega ter duše potrebnih bo rešil. Zatiranja in silovitosti oprosti njih dušo, ker draga je njih kri v očeh njegovih.« (Psalm 72:12-14)

Izobilje hrane: »Preobilo bode žita v deželi, do vrhov gorá.« (Psalm 72:16)

Jehovova slava bo napolnila zemljo: »Slava GOSPODU, Bogu, Bogu Izraelovemu, ki sam dela čuda. In slava bodi slavnemu imenu njegovemu vekomaj, in slave njegove naj se napolni vsa zemlja!« (Psalm 72:18, 19)

Torej so boljši časi res pred nami.