Ali se spomnite

Ali ste uživali ob branju nedavnih izdaj Stražnega stolpa? Če da, potem se bo za vas zanimivo spomniti naslednjega:

▫ Zakaj sta izraelska oglednika za prenočitev izbrala prav hišo vlačuge Rahabe?

Izraelska oglednika sta živela po Božjem zakonu, zato gotovo nista izbrala prenočišča v Rahabini hiši zaradi nemoralnih namenov. Najbrž sta razmišljala, da bo za mesto verjetno manj sumljivo, če bosta prenočila v vlačugini hiši. Razmišljala sta tudi o tem, da je njena hiša zgrajena na mestnem obzidju, kar jima lahko olajša pobeg. Najpomembnejše pa je tole: Jehova ju je vodil v hišo grešnice, katere srce so poročila o Božjem ravnanju z Izraelci tako ganila, da se je pokesala in spremenila. (15. 12., 24., 25. stran)

▫ Kako jeza vpliva na naše zdravje?

Raziskave dokazujejo, da jeza povzroča nastajanje stresnih hormonov. Česti izbruhi jeze lahko porušijo ravnotežje med zaščitnimi in škodljivimi oblikami holesterola, s čimer tvegamo, da bomo zboleli za boleznijo srca in ožilja. (15. 12., 32. stran)

▫ Kateri predlogi nam bodo pomagali povečati oddajo revij Stražni stolp in Prebudite se!?

Zavedajmo se vrednosti Stražnega stolpa in Prebudite se!; imejmo preprost nastop; bodimo fleksibilni, tako da pripravimo nekaj kratkih predstavitev; postavimo si osebni cilj. (1. 1., 24., 25. stran)

▫ Zakaj je Mojzes tako odličen teokratični zgled, ki naj bi ga posnemali?

Ker je iskal Jehovovo vodstvo. Ni imel nikakršnih osebnih ambicij, temveč je skrbel za Jehovovo slavo. Imel je močno vero in nikoli ni pozabil, da je pravi Vladar izraelskega naroda Jehova (15. 1., 11. stran)

▫ Kako med drugim zmaguje Božji pouk?

Božji pouk zmaguje tako, da Jehovovo ljudstvo oskrbuje s postopnim razumevanjem resnice. Ljudi vodi v duhovno svetlobo in kaže krotkim, kako častiti Boga »v duhu in resnici« (Janez 4:24). Zmaguje pa tudi nad preizkušnjami in hudobnim svetom. (1. 2., 10.-12. stran)

▫ Kaj je ključ do uspešnega svetovanja?

Ključ je primerno spoštovanje do tistega, ki se mu svetuje in njegove pravice, da se z njim ravna dostojanstveno. Krščanski svetovalec naj bi bil torej prijazen, odločen, tistega, ki mu svetuje, pa naj bi odel z dostojanstvom. (1. 2., 28. stran)

▫ Kako je prišlo do tega, da je rimskokatoliška cerkev Marijino vnebovzetje sprejela kot nauk?

V prvih stoletjih po Jezusovi smrti je bila predstava o Marijinem vnebovzetju kristjanovemu razmišljanju povsem tuja. Ko pa je nauk o Trojici postal uradna cerkvena doktrina, je Marija začela dobivati vse pomembnejšo vlogo. Teorija o vnebovzetju pa ni bila sprejeta kot dogma, vse dokler ni 1. novembra 1950 papež Pij XII. objavil: »To, [. . .], določamo za dogmo, ki jo je razodel Bog« (Munificentissimus Deus). (15. 2., 26., 27. stran)

▫ Kaj je predstavljal koš dobrih smokev in kaj koš slabih smokev v 24. poglavju Jeremija?

Dobre smokve so predstavljale Jude, ki so jih ujete odpeljali v Babilon, od koder se je preostanek vrnil na Judovo. Slabe smokve pa predstavljajo kralja Zedekija in te, ki so se mu pridružili v uporu proti kralju Nebukadnezarju, kljub prisegi, ki so jo dali v Božjem imenu. Podobno temu, lahko tudi v sodobnem času najdemo preostanek duhovnega Izraela, ki rojeva v svojem življenju dobre sadove, v nasprotju z duhovništvom krščanstva, ki rojeva gnile sadove. (1. 3., 14.-16. stran)

▫ Kdo so bili kvartodecimani in zakaj so zanimivi za današnje kristjane?

Po apostolskih časih so nekateri sledili vzorcu apostolov in obhajali Gospodovo večerjo vsako leto 14. nisana. Postali so znani kot »štirinajstniki« ali kvartodecimani. To je zanimivo zato, ker kaže, kako so se celo po smrti apostolov nekateri držali prave poti in se spominjali Jezusove smrti enkrat letno, 14. nisana. (15. 3., 4., 5. stran)

▫ Kdo je bil William Whiston?

Bil je sijajen učenjak 18. stoletja v Angliji in tesen kolega sira Isaaca Newtona. Prevedel je Krščanske grške spise in je odkrito nasprotoval nauku o Trojici. Bil pa je tudi predavatelj astronomije in matematike. Toda Whiston je verjetno ostal nepozabljen predvsem zaradi svojega prevoda del judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija v angleščino. (15. 3., 26.-28. stran)

▫ Kako je bil človek ustvarjen po Božji podobi (1. Mojzesova 1:27)?

Človek je bil ustvarjen z zmožnostjo izkazovanja Božjih najvidnejših lastnosti: ljubezni, pravičnosti, modrosti, moči, kakor tudi drugih lastnosti (1. 4., 25. stran)