Razvijati sveti strah

»Boj se GOSPODA in ogiblji se hudega.« (PREGOVORI 3:7)

1. Za koga je bila pisana Knjiga pregovorov?

BIBLIJSKA Knjiga pregovorov vsebuje bogastvo duhovnih nasvetov. Jehova je prvotno priskrbel ta vodnik za poučitev svojega tipskega izraelskega naroda. Danes pa oskrbuje z modrimi izreki svoj svet krščanski narod, ,na katerega so prišli konci vekov‘ (1. Korinčanom 10:11; Pregovori 1:1-5; 1. Petrov 2:9).

2. Zakaj je opozorilo iz Knjige pregovorov 3:7 danes tako ustrezno?

² V Knjigi pregovorov 3:7 tudi beremo: »Ne štej sam sebe za modrega; boj se GOSPODA in ogiblji se hudega.« Že vse od časa naših prvih staršev, ko je kača speljala Evo z obljubo, da bosta »spoznala dobro in hudo«, gola človeška modrost ni uspela zadovoljiti potreb človeštva (1. Mojzesova 3:​4, 5; 1. Korinčanom 3:​19, 20) V nobenem obdobju zgodovine ni bilo to tako očitno kot ravno v 20. stoletju — »zadnjih dneh«, ko človeštvo žanje sadove ateizma, evolucijske miselnosti, ko razsaja rasizem, nasilje in vsakršna nemoralnost (2. Timoteju 3:​1-5, 13; 2. Petrov 3:​3, 4). To je ,nov svetovni nered‘, ki mu ne bodo kos niti Združeni narodi niti razenotene religije sveta.

3. Kakšna dogajanja so bila prerokovana za naše dni?

³ Božja preroška Beseda nas obvešča, da so demonske sile krenile nad »kralje vesoljnega sveta, da jih zbero na vojsko tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega . . . na kraj, imenovan po hebrejsko: Harmagedon« (Razodetje 16:​14, 16). Kmalu bo Jehova tem kraljem oziroma vladarjem vlil strah. Podoben bo strahu, ki je popadel Kanaance, ko je prišel Jozua z Izraelci nad njimi izvršit sodbo (Jozua 2:​9-11). Toda danes je nekdo, ki ga je ponazarjal Jozua, Kristus Jezus — Kralj kraljev in gospodov Gospod — ki bo ,udarjal narode in jih pasel s šibo železno‘ kot izraz »srda in jeze Boga, Vsegamogočnega« (Razodetje 19:​15, 16).

4., 5. Kdo bo rešen in zakaj?

⁴ Kdo bo tedaj našel rešitev? Osvobojeni ne bodo tisti, ki jih bo oklenil strah, ampak vsi, ki si bodo privzgojili spoštljiv strah do Jehova. Ti se nimajo za modre, ampak se ,ogibljejo hudega‘. Ponižno misli hranijo z dobrim, tako da iz njih izrivajo slabo. Negujejo zdravo spoštovanje do vrhovnega Gospoda Jehova, ,Sodnika vse zemlje‘, ki bo prav kmalu pokončal vsakogar, ki se drži hudega, tako kot je uničil sprijene Sodomljane (1. Mojzesova 18:25). Zares, za Božji narod ,je strah GOSPODOV vrelec življenja, da bi se ognil smrtnih zadrg‘ (Pregovori 14:27).

⁵ V tem dnevu božje sodbe bodo vsi, ki se povsem predajajo Jehovu v strahu, da bi mu nikoli ne bili nevšečni, spoznali resnico, zapisano v prenesenem pomenu v Knjigi pregovorov 3:8: »[Jehovov strah] bode zdravilo životu tvojemu in krepilo tvojim kostem.«

Častiti Jehova

6. Kaj bi nas moralo navajati k upoštevanju Knjige pregovorov 3:9?

⁶ Če nas je spoštljivo strah Jehova ter ga močno ljubimo, nas bo to navedlo k upoštevanju Knjige pregovorov 3:9: »Časti GOSPODA z blagom svojim in s prvinami vseh pridelkov svojih.« Ne prisiljuje se nas, naj častimo Jehova z darovi. Ti morajo biti prostovoljni, kot je 12-krat prikazano od Druge Mojzesove knjige 35:29 do Pete Mojzesove knjige 23:23 glede žrtev v staroveškem Izraelu. Te prvine Jehovu bi morale biti najboljši darovi, ki jih lahko ponudimo, kot priznanje dobrote in srčne vdanosti, ki ju uživamo po njegovi roki (Psalm 23:6). Morale bi odražati našo odločenost, da ,iščemo najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti‘ (Matevž 6:33). In kaj je posledica tega, če častimo Jehova z dragotinami? »Tako se bodo polnile z obilostjo žitnice tvoje, in mošt poteče zvrhoma iz kadi tvojih.« (Pregovori 3:10)

7. Kakšne prvine naj bi nudili Jehovu in kakšen bo izid?

⁷ Jehova nas blagoslavlja predvsem duhovno (Malahija 3:10). Zato bi morale biti prvine, ki mu jih prinašamo, v prvi vrsti duhovne. Morali bi rabiti čas, energijo in življenjsko silo v izpolnjevanju njegove volje. To pa bo nahranilo tudi nas, enako kot je takšna dejavnost postala okrepljujoča »jed« Jezusu (Janez 4:34). Naše duhovne žitnice se bodo polnile, naše veselje, ponazorjeno z moštom, bo zvrhano. Poleg tega, če z zaupanjem molimo za potrebno vsakodnevno telesno hrano, bomo lahko redno velikodušno prispevali od svojih sredstev v podporo svetovnega kraljestvenega dela (Matevž 6:11). Vse naše imetje, tudi materialno premoženje, prihaja od našega ljubečega nebeškega Očeta. Nadaljnjih blagoslovov bo izlil toliko, kolikor te dragotine uporabljamo v njegovo hvalo. (Pregovori 11:4; 1. Korinčanom 4:7)

Karanje v ljubezni

8., 9. Kako bi morali gledati na karanje in vzgojo?

⁸ Knjiga pregovorov v 3. poglavju, 11. in 12. vrstici, ponovno govori o srečnem odnosu med očetom in sinom, ki obstaja v boguvšečnih družinah, pa tudi med Jehovom in njegovimi ljubljenimi duhovnimi otroci na zemlji. Beremo: »Ne zametuj, moj sin, Gospodovega pouka, in njegovo karanje naj ti ne bo zoprno! Zakaj kogar Gospod ljubi, tega tepe [kara, NW] in ga ima rad kakor oče sina.« (EI) Ljudje iz sveta sovražijo karanje. Jehovovo ljudstvo bi ga moralo pozdraviti. Apostol Pavel je te besede navajal iz Knjige pregovorov, ko je rekel: »Moj sin, ne preziraj Gospodove vzgoje in ne omaguj, kadar te kara. Kogar namreč Gospod ljubi, tega strahuje [vzgaja, NW] . . . Nobeno vzgajanje pa v tistem hipu ni prijetno, ampak bridko. Pozneje pa daje tistim, ki so šli skozi njegovo šolo, sad miru in pravičnosti.« (Hebrejcem 12:​5, 6, 11, EI)

⁹ Karanje in vzgoja sta pač nujni del vzgoje vsakega od nas, pa naj jo prejemamo od staršev, po krščanski občini ali ko premišljujemo o svetopisemskih vrsticah med osebnim preučevanjem. Življenjsko pomembno je, da upoštevamo pouk, saj Knjiga pregovorov 4:​1, 13 tudi pravi: »Poslušajte, sinovi, pouk očetov in pazite, da spoznate razumnost. Oprimi se pouka, ne pusti ga, hrani ga, ker je življenje tvoje.«

Največja sreča

10., 11. Katere so nekatere odlike prijetnih besed iz Knjige pregovorov 3:​13-18?

¹⁰ Kako čudovite besede sledijo sedaj, zares ,prijetne in poštene besede resnice‘ (Propovednik 12:10)! Te navdihnjene Salomonove besede opisujejo pravo srečo. Zapisati bi si jih morali v srce. Beremo:

¹¹ »Blagor človeku [Srečen je človek, NW], ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti! Boljša namreč je nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata. Dražja je od biserov, in vse, kar te veseli, se ne more enačiti ž njo. Dni dolgost je v desnici njeni, v levici njeni bogastvo in čast. Pota njena so miline pota in vse steze njene mir. Drevo življenja imajo, ki se nje poprimejo, in srečen je, kdor se je drži.« (Pregovori 3:​13-18)

12. Kako bi nam morala koristiti modrost in razpoznavnost?

¹² Modrost — kako pogosto jo omenja Knjiga pregovorov, kar 46-krat! »Strah GOSPODOV je začetek modrosti.« To je boguvšečna, praktična modrost, temeljena na spoznanju Božje besede. Božjemu ljudstvu omogoča držati se varne smeri skozi nevarne nevihte, ki besnijo v Satanovem svetu (Pregovori 9:10). Razpoznavnost, ki jo Knjiga pregovorov omenja 19-krat, je služkinja modrosti in nam pomaga bojevati se zoper Satanove naklepe. Veliki Nasprotnik ima v svoji zvijačnosti že tisočletne izkušnje. Toda imamo daleč koristnejšega učitelja od izkušenj — boguvšečno razpoznavnost, zmožnost razlikovanja med dobrim in slabim ter znati izbrati pravilno pot. O tem nas Jehova poučuje po svoji Besedi. (Pregovori 2:​10-13; Efežanom 6:11)

13. Kaj nas lahko zaščiti v težkih ekonomskih razmerah in kako?

¹³ Ekonomska zmeda današnjega sveta je glasnik izpolnitve prerokbe iz Ezekiela 7:19: »Srebro svoje pomečejo na ulice in njih zlato se bo štelo za nesnago. Njih srebro in zlato jih ne bo moglo oteti v dan jeze GOSPODOVE.« Vse gmotno bogastvo na zemlji se v ničemer ne more primerjati z rešilno močjo modrosti in razpoznavnosti. Modri kralj Salomon je ob neki drugi priložnosti dejal: »Modrost je obrana in denar je obrana, toda prednost znanja je ta, da modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima.« (Propovednik 7:12) Zares srečni so vsi, ki danes hodijo po prijetnih Jehovovih poteh in se v modrosti odločajo za »dni dolgost«, večno življenje, ki je Božje darilo vsakomur, ki veruje v Jezusovo odkupno žrtev! (Pregovori 3:16; Janez 3:16; 17:3)

Razvijati pravo modrost

14. Kako vse Jehova kaže zgledno modrost?

¹⁴ Primerno je, da si ljudje, ker smo ustvarjeni po Božji podobi, prizadevamo razvijati modrost in razpoznavnost, lastnosti, ki ju je razodeval sam Jehova ob izvrševanju svojih čudovitih stvarjenjskih del. »GOSPOD je z modrostjo ustanovil zemljo, nebesa je postavil z umnostjo [razpoznavnostjo, NW].« (Pregovori 3:​19, 20) Nato je naredil živa stvarjenja, pa ne s kakšnim mističnim, nerazložljivim procesom evolucije, ampak z neposrednimi ustvarjalnimi deli, vsako ,po njegovi vrsti‘ in z modrim namenom (1. Mojzesova 1:25). Ko je bil končno ustvarjen človek z inteligenco in sposobnostmi, daleč večjimi od živalskih, se je odobravanje angelskih Božjih sinov moralo razlegati po nebesih (primerjaj Job 38:​1, 4, 7). Jehovova razpoznavalna daljnovidnost, modrost in ljubezen se jasno kažejo v vsem, kar je na zemlji ustvaril (Psalm 104:24).

15. a) Zakaj ni dovolj modrosti samo gojiti? b) Kakšno zaupanje bi nam morala zbujati Knjiga pregovorov 3:​25, 26?

¹⁵ Ni dovolj samo gojiti ti Jehovovi lastnosti, modrost in razpoznavnost, ampak se ju moramo tudi močno oklepati in v njih nikoli popustiti, ko preučujemo njegovo Besedo. On nas opominja: »Sin moj, naj ti to ne izgine izpred oči: hrani zdravo pamet in premišljenost, in bodeta življenje duši tvoji in lepotina grlu tvojemu.« (Pregovori 3:​21, 22) Tako bomo hodili v varnosti in duševnem miru tudi med približevanjem dneva ,nenadne pogube‘, ki bo kot tat prišel nad Satanov svet (1. Tesaloničanom 5:​2, 3). Med samo veliko stisko se ti ne bo treba bati »naglega strahu, ne pustošenja brezbožnih, ko prihaja. Zakaj GOSPOD bode upanje tvoje in ohrani nogo tvojo, da se ne ujame.« (Pregovori 3:​23-26)

Iskrena želja — delati dobro

16. Kaj se od kristjanov poleg gorečnosti v oznanjevanju še pričakuje?

¹⁶ Živimo v dnevih, ko je potrebno biti goreč v oznanjevanju dobre vesti o Kraljestu v pričevanje vsem narodom. Vendar mora biti to delo pričevanja podprto tudi z drugimi krščanskimi dejavnostmi, kot piše v Knjigi pregovorov 3:​27, 28: »Ne odtezaj dobrotnosti njim, katerim je je treba, ko jo more storiti roka tvoja. Ne reci bližnjemu svojemu: ,Pojdi, in zopet pridi, in jutri ti dam,‘ ko imaš to pri sebi.« (Primerjaj Jakob 2:​14-17.) Ko večino sveta stiskata revščina in lakota, velja za nas nujen klic po pomoči našim bližnjim, zlasti duhovnim bratom. Kako so se odzvale Jehovove priče?

17.–19. a) Kakšni nujni potrebi je bilo zadoščeno leta 1993 in kakšen je bil odziv? b) Kaj kaže, da naši bratje z obleganih področij ,premagujejo‘?

¹⁷ Vzemimo en primer: Preteklo leto je prišel iz bivše Jugoslavije nujen klic na pomoč. Bratovščina v sosednjih državah se je sijajno izkazala. V ledenih mesecih lanske zime se je uspelo prebiti na vojno področje več konvojem s pomočjo, ki so prevažali tekoče publikacije, toplo obleko, hrano in zdravila za Priče, ki so jih potrebovali. Nekoč so bratje zaprosili, ali smejo prejeti 15 ton pomoči, ko pa so dobili odobritev, je je bilo 30 ton! Jehovove priče v Avstriji so hitro odposlale še tri tovornjake. Na namembno postajo je prispelo vsega skupaj 25 ton. Kako veseli so bili naši bratje, da so bili tako obilno duhovno in materialno preskrbljeni!

¹⁸ Kako so se odzvali ti prejemniki? Na začetku tega leta je neki starešina pisal: »Bratje in sestre v Sarajevu so živi, počutijo se dobro, kar pa je pomembnejše, še vedno smo duhovno močni, da vzdržimo v tej nori vojni. Položaj zaradi hrane je bil zelo težek. Naj vas Jehova blagoslovi in nagradi za vaš trud. Posebno spoštovanje do Jehovovih prič imajo oblasti zaradi njihovega zglednega življenja in spoštovanja oblasti. Hvaležni smo tudi za duhovno hrano, ki ste nam jo poslali.« (Primerjaj Psalm 145:18.)

¹⁹ Ti ogroženi bratje kažejo cenjenje tudi z gorečim oznanjevanjem. Mnogi sosedje prihajajo k njim s prošnjo za biblijski pouk na domu. V Tuzli, kjer je bilo razdeljenih pet ton pomoči v hrani, je vsak od 40 oznanjevalcev mesečno poročal povprečno 25 ur v oznanjevanju, kar je bila dobra podpora devetim pionirjem v občini. Na spominsko svečanost na Jezusovo smrt je prišlo kar 243 obiskovalcev. Ti dragi bratje zares ,premagujejo po tistem, ki nas je ljubil‘ (Rimljanom 8:37).

20. Do kakšnega ,izenačevanja‘ je prišlo v bivši Sovjetski zvezi?

²⁰ Velikodušnost, ki se je očitno pokazala v velikih konvojih pomoči v hrani in toplih oblačilih, odpravljenih v bivšo Sovjetsko zvezo, se je ravno tako ujemala z gorečnostjo tamkajšnjih bratov. V Moskvi je bilo na primer na spominski svečanosti letos prisotnih 7549, lansko leto pa 3500 oseb. Sočasno se je število občin v tem mestu povečalo z 12 na 16. Porast v občinah je bil v celotni bivši Sovjetski zvezi (brez pribaltskih držav) 14-odstoten, porast kraljestvenih oznanjevalcev 25-odstoten in pionirjev 74-odstoten. Kakšen goreč in požrtvovalen duh! To spomni na prvo stoletje, ko je šlo za »izenačevanje« (NW). Kristjani, ki so bili duhovno in gmotno na boljšem, so velikodušno darovali tistim, ki so živeli v manj ugodnih razmerah. Darovalce pa je razveseljevala in spodbujala gorečnost prizadetih. (2. Korinčanom 8:14)

Sovražite hudo!

21. V kakšno nasprotje postavljajo sklepne besede 3. poglavja Knjige pregovorov modre in neumne?

²¹ Tretje poglavje Knjige pregovorov dalje predstavi niz nasprotij, ko zaključi z opominom: »Ne zavidaj nobenemu silovitniku in ne izvoli nobenih potov njegovih. Kajti gnusoba je GOSPODU izprijenec, pri poštenih pa je skrivnost njegova. Prokletstvo GOSPODOVO je na brezbožnega hiši, pravičnih bivališče pa blagoslavlja. Res, zasmehovalce on zasmehuje, krotkim pa daje milost. Modri podedujejo slavo, neumneže pa razglasi sramota.« (Pregovori 3:​29-35)

22. a) Kako lahko ubežimo usodi neumnih? b) Kaj sovražijo modri in kaj negujejo ter kakšna bo zato njihova nagrada?

²² Kako se lahko ognemo temu, da ne bi bili prišteti k neumnežem? Učiti se moramo sovražiti hudo, da, gnusiti se nam mora, kar se gnusi Jehovu — vse sprijene poti tega nasilnega sveta, krivega prelite krvi. (Glej tudi Knjigo pregovorov 6:​16-19.) Negovati moramo dobro — poštenost, pravičnost in pohlevnost — tako da bi se v ponižnosti in Jehovovem strahu dokopali do ,bogastva in časti in življenja‘ (Pregovori 22:4). To bo nagrada vsem nam, ki se zvestovdano držimo nasveta: »Zaupaj v Jehova z vsem svojim srcem.« (NW)

Kaj praviš?

◻ Kako uvodni biblijski stavek tega preučevanja velja danes?

◻ Kako lahko častimo Jehova?

◻ Zakaj ne bi smeli podcenjevati vzgoje?

◻ Kje najti največjo srečo?

◻ Kako lahko ljubimo dobro in sovražimo hudo?

[Slika na strani 18]

Tisti, ki žrtvujejo Jehovu le najboljše, bodo blagoslovljeni obilno