Dopolnite svojo zdržljivost z vdanostjo Bogu

»Dopolnite svojo vero z . . . zdržljivostjo, zdržljivost z vdanostjo Bogu.« (2. PETROVO 1:5, 6, NW)

1., 2. a) Kaj so v 1930-ih letih začele doživljati Jehovove priče v državah pod nacističnim nadzorom ter zakaj? b) Kako je Jehovovo ljudstvo uspevalo v tistih krutih razmerah?

BILA so mračna leta v zgodovini 20. stoletja. V 1930-ih letih je bilo v državah pod nacističnim nadzorom na tisoče Jehovovih prič po krivici aretiranih in izgnanih v koncentracijska taborišča. Zakaj? Ker so si upale ostati nevtralne in niso hotele pozdravljati heil Hitler. Kako so z njimi ravnali? »Nobena druga skupina zapornikov . . . ni bila izpostavljena takšnemu sadizmu esesovcev kakor Preučevalci Biblije [Jehovove priče]. Ta sadizem je označevalo neskončno telesno in duševno mučenje, ki ga ni mogoče opisati z besedami.« (Karl Wittig, bivši nemški vladni uradnik)

² Kako je Pričam uspevalo? Dr. Christine E. King je v knjigi The Nazi State and the New Religions: Five Case Studies in Non-Conformity (Nacistična država in nove religije: Pet studij o nonkonformizmu) zapisala: »Samo pri Pričah [v nasprotju z drugimi verskimi skupinami] oblast ni imela uspeha.« Jehovove priče so kot skupina vztrajale, četudi jih je zaradi tega moralo več sto umreti.

3. Kako so Jehovove priče lahko zdržale te težke preskušnje?

³ Kako so lahko Jehovove priče zdržale takšne preskušnje, pa ne le v nacistični Nemčiji, temveč po vsem svetu? Zdržati jim je pomagal nebeški oče zaradi njihove vdanosti Njemu. »Gospod pa zna pobožne rešiti iz preizkušnje,« je dejal apostol Peter (2. Petrovo 2:9, EI). Že pred tem je v istem pismu svetoval kristjanom: »Dopolnite svojo vero z . . . zdržljivostjo, zdržljivost z vdanostjo Bogu.« (2. Petrovo 1:5, 6, NW) Zdržljivost in vdanost Bogu sta torej povezani. In res, če hočemo zdržati do konca, moramo ,hoditi za pobožnostjo‘, biti vdani Bogu (1. Timoteju 6:11). Kaj pa v bistvu je vdanost Bogu?

Kaj je vdanost Bogu

4., 5. Kaj je vdanost Bogu?

⁴ Grški samostalnik za vdanost Bogu (evzébeja) lahko dobesedno prevedemo »primerno spoštovanje« (2. Petrovo 1:6, Kingdom Interlinear).a Označuje toplo, prisrčno občutje do Boga. W. E. Vine pravi, da pridevnik evzebes, ki dobesedno pomeni primerno spoštljiv, označuje »energijo, ki jo vodi sveti Božji strah in se odseva v vdani dejavnosti«. (2. Petrovo 2:9, Int.)

⁵ Izraz »vdanost Bogu« se zato nanaša na spoštovanje Jehova oziroma vdanost njemu, kar nas spodbuja, da delamo tisto, kar mu ugaja. Ker iz srca ljubimo Jehova, ravnamo tako tudi v težkih preskušnjah. To je zvestovdana osebna navezanost na Jehova, ki se kaže v našem življenju. Pravi kristjani smo spodbujeni, naj molimo, da bi lahko živeli »mirno in tiho življenje v vsej pobožnosti« (1. Timoteju 2:1, 2). Leksikografa J. P. Louw in E. A. Nida pravita, da »bi se v številnih jezikih [evzebeja] v 1. Tim 2.2 pravilno glasila ,živeti kot od nas hoče Bog‘ ali ,živeti kot nam je zapovedal Bog‘.«

6. Kako sta zdržljivost in vdanost Bogu povezani?

⁶ Zdaj verjetno bolj razumemo povezavo med zdržljivostjo in vdanostjo Bogu. Ker živimo, kakor od nas hoče Bog — vdano njemu — nas svet sovraži, to pa nam stalno povzroča preskušnje vere (2. Timoteju 3:12). Samo osebna navezanost na nebeškega očeta nas lahko spodbudi, da zdržimo v takšnih preskušnjah. In Jehova se odziva na takšno iskreno vdanost. Samo pomislimo, kako se počuti, ko z nebes pogleda na zemljo in vidi tiste, ki se zaradi vdanosti njemu trudijo, da bi mu ugajali kljub vsakršnemu nasprotovanju. Seveda zato rad ,reši pobožne iz preizkušnje‘.

7. Zakaj si moramo privzgojiti vdanost Bogu?

⁷ Kajpak se ne rodimo že vdani Bogu, pa tudi če so naši starši takšni, si te lastnosti ne pridobimo samodejno (1. Mojzesova 8:21). Moramo si jo privzgojiti (1. Timoteju 4:7, 10). Truditi se moramo, da vero in zdržljivost dopolnimo z vdanostjo Bogu. Peter je dejal, da to terja ,prizadevanje z vso gorečnostjo‘ (2. Petrov 1:5). Kako si torej lahko pridobimo vdanost Bogu?

Kako si pridobimo vdanost Bogu

8. Kaj je po besedah apostola Petra ključno pri pridobivanju vdanosti Bogu?

⁸ Apostol Peter je pojasnil ključni faktor pri pridobivanju vdanosti Bogu: »Milost vam in mir naj se pomnoži v spoznanju Boga in Jezusa Gospoda našega; kakor nam je Božja moč njegova podarila vse, kar služi v življenje in pobožnost, po spoznanju njega, ki nas je poklical po lastni slavi in kreposti.« (2. Petrov 1:2, 3) Da bi torej svojo vero in zdržljivost dopolnili z vdanostjo Bogu, moramo napredovati v točnem, to je popolnem, celostnem spoznanju Boga Jehova in Jezusa Kristusa.

9. Kako bi ponazoril, da točno poznati Boga in Kristusa pomeni več kakor le vedeti, kdo sta?

⁹ Kaj pomeni točno poznati Boga in Kristusa? Seveda več od tega, da vemo, kdo sta. Naj ponazorimo: Svojega soseda poznaš in ga morda celo kličeš po imenu. Ali pa bi mu posodil večjo vsoto denarja? Če ga res dobro ne poznaš, verjetno ne. (Primerjaj Pregovore 11:15.) Točno ali povsem poznati Jehova in Jezusa pomeni več od verovanja, da obstajata, in poznavanja njunih imen. Da bi bili zaradi njiju pripravljeni zdržati preskušnje, tudi smrt, ju moramo zelo dobro poznati (Janez 17:3). Kaj to zajema?

10. Kaj zajema točno spoznati Jehova in Jezusa ter zakaj?

¹⁰ Točno ali povsem poznati Jehova in Jezusa zajema dvoje: 1. spoznati ju kot osebi — njune lastnosti, občutke in ravnanje, ter 2. posnemati ju. Vdanost Bogu zajema prisrčno osebno navezanost na Jehova, ki se zrcali v našem življenju. Da bi si jo pridobili, moramo torej osebno spoznati Jehova, natančno spoznati njegovo voljo in ravnanje, kolikor nam je ljudem to pač mogoče. In da zares spoznamo Jehova, po čigar podobi smo ustvarjeni, moramo uporabljati to spoznanje in si prizadevati, da ga posnemamo (1. Mojzesova 1:26-28; Kološanom 3:10). Ker je Jezus v besedah in v delih popolnoma posnemal Jehova, je točno spoznanje Jezusa dragocena pomoč pri razvijanju vdanosti Bogu (Hebrejcem 1:3).

11. a) Kako lahko točno spoznamo Boga in Kristusa? b) Zakaj je važno razmišljati o tistem, kar preberemo?

¹¹ In kako lahko točno spoznamo Boga in Kristusa? Z marljivim preučevanjem Biblije in biblijskih izdaj.b Če naj nam osebno preučevanje Biblije pomaga do vdanosti Bogu, je nujno, da si vzamemo čas za razmišljanje o tistem, kar preberemo (primerjaj Jozue 1:8). Zakaj je to pomembno? Spomnimo se, da je vdanost Bogu toplo, prisrčno občutje do Boga. Sveto pismo razmišljanje velikokrat povezuje s simboličnim srcem, človekovo notranjostjo (Psalm 19:14; 49:3; Pregovori 15:28). Če s cenjenjem razmišljamo o prebranem, to prodre do naše notranjosti, prebudi naše občutke in nam gane srce ter vpliva na naše razmišljanje. Le tako lahko preučevanje okrepi našo navezanost na Jehova in nas spodbudi, da živimo boguvšečno kljub izzivalnim okoliščinam ali težkim preskušnjam.

Vdanost Bogu doma

12. a) Kako lahko po Pavlovih besedah kristjan doma pokaže vdanost Bogu? b) Zakaj pravi kristjani skrbijo za ostarele starše?

¹² Vdanost Bogu se začne doma. Apostol Pavel je dejal: »Ako pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, ti naj se uče najprej izkazovati spoštovanje do svoje hiše in povračati roditeljem; zakaj to je prijetno pred Bogom.« (1. Timoteju 5:4) Skrb za ostarele starše je po Pavlovih besedah izraz vdanosti Bogu. Kristjani ne skrbijo za ostarele starše le zaradi občutka dolžnosti, temveč zaradi ljubezni do njih. Še bolj pa zaradi tega, ker vedo, kako pomembna je skrb za družino pred Jehovom. Zavedajo se, da bi ,zatajili vero‘, če bi staršem v potrebi obrnili hrbet (1. Timoteju 5:8).

13. Zakaj je vdanost Bogu doma morda težka naloga, toda kakšno zadovoljstvo prinaša skrb za ostarele starše?

¹³ Res je, da ni vedno lahko biti doma vdan Bogu. Družinski člani morda živijo daleč narazen. Odrasli otroci imajo morda svoje družine in ekonomske težave. Narava ali obseg potrebne skrbi za starše morda načenja telesno, duševno in čustveno zdravje tistih, ki opravljajo to nalogo. Vseeno pa je pravo zadovoljstvo vedeti, da skrb za starše ni le dolžno ,povračilo‘, temveč tudi ugaja tistemu, po komer »se imenuje sleherna rodovina v nebesih in na zemlji« (Efežanom 3:14, 15).

14., 15. Navedi zgled pobožne skrbi otrok za starše.

¹⁴ Oglejmo si ganljiv zgled. Ellis ter pet njegovih bratov in sester se je srečalo s težko nalogo: na domu skrbeti za očeta. »Leta 1986 je očeta zadela kap in ga popolnoma ohromila,« pojasnjuje Ellis. Vseh šest otrok si je delilo skrb za očeta, od tega, da so ga kopali, do rednega obračanja v postelji, da ne bi dobil preležanin. »Predvajamo mu glasbo, mu govorimo in beremo. Nismo prepričani, ali ve, kaj se dogaja okrog njega, toda ravnamo tako, kakor bi se zavedal vsega.«

¹⁵ Zakaj ti otroci tako skrbijo za očeta? Ellis nadaljuje: »Potem ko nam je 1964. leta umrla mama, je oče sam skrbel za nas. Tedaj smo imeli od pet do 14 let. Skrbel je za nas, zdaj pa mi skrbimo zanj.« Seveda ni lahko skrbeti za ostarelega človeka in otroci včasih postanejo malodušni. »Toda vemo, da je očetovo stanje samo začasen problem,« pravi Ellis. »Veselimo se časa, ko bomo spet združeni z mamo in bo oče zopet zdrav.« (Izaija 33:24; Janez 5:28, 29) Takšna vdana skrb za starše gotovo iz srca veseli tistega, ki je otrokom zapovedal, naj spoštujejo starše (Efežanom 6:1, 2)!c

Vdanost Bogu in oznanjevanje

16. Kaj mora biti poglavitni razlog za to, kar naredimo pri oznanjevanju?

¹⁶ Ko sprejmemo Jezusovo vabilo, naj ,hodimo za njim‘, dobimo od Boga nalogo, da oznanjamo dobro vest o Kraljestvu in pridobivamo učence (Matevž 16:24; 24:14; 28:19, 20). Oznanjevati je v teh »zadnjih dneh« krščanska obveza (2. Timoteju 3:1). Toda k oznanjevnju in poučevanju nas ne sme spodbujati le občutek dolžnosti oziroma obveznosti. Poglavitni razlog za to, kaj in koliko naredimo pri oznanjevanju, mora biti močna ljubezen do Jehova. »Usta govore, česar je srce prepolno,« je dejal Jezus (Matevž 12:34). Če v našem srcu prekipeva ljubezen do Jehova, se bomo čutili gnane, da pred drugimi pričamo o njem. Če je naš nagib ljubezen do Jehova, je naše oznanjevanje pomenljiv izraz vdanosti Bogu.

17. Kako lahko gojimo pravi nagib za oznanjevanje?

¹⁷ Kako gojimo pravi nagib za oznanjevanje? S cenjenjem razmislimo o treh razlogih za ljubezen do Jehova. 1. Jehova ljubimo zaradi tega, kar je že napravil za nas. Poskrbel je za naš odkup, večje ljubezni od tega ni (Matevž 20:28; Janez 15:13). 2. Jehova ljubimo zaradi tega, kar zdaj dela za nas. Z njim smemo govoriti in on uslišuje naše molitve (Psalm 65:2; Hebrejcem 4:14-16). Prednost dajemo Kraljestvu, vseeno imamo vse potrebno za življenje (Matevž 6:25-33). Stalno dobivamo duhovno hrano, ki nam pomaga v boju s težavami (Matevž 24:45). Poleg tega smo lahko srečni, da smo del mednarodne krščanske bratovščine, kar nas zares ločuje od tega sveta (1. Petrov 2:17). 3. Jehova ljubimo tudi zaradi tistega, kar bo še naredil za nas. Zaradi njegove ljubezni smo se lahko ,oprijeli resničnega življenja‘ — večnega življenja v prihodnosti (1. Timoteju 6:12, 19). Ko razmišljamo o Jehovovi ljubezni do nas, nas srce gotovo spodbudi, da vdano govorimo drugim o njem in njegovih veličastnih namerah! Ni potrebno, da nam drugi govorijo, kaj ali koliko naj storimo pri oznanjevanju, saj nas že srce spodbuja, da naredimo, kar lahko.

18., 19. Katero oviro je premagala neka sestra, da bi lahko oznanjevala?

¹⁸ Bogu vdano srce nas bo tudi v težkih razmerah spodbujalo, da bomo govorili (primerjaj Jeremija 20:9). To kaže izkušnja Stelle, izjemno sramežljive kristjanke. Ko je začela preučevati Biblijo, je mislila: ,Nikoli ne bom mogla hoditi po hišah!‘ Takole pojasnjuje: »Vedno sem bila zelo tiha. Nisem se mogla približati ljudem in se začeti pogovarjati.« Med preučevanjem je njena ljubezen do Jehova rasla, vse bolj pa si je tudi želela drugim govoriti o njem. »Spominjam se, da sem govorila svoji biblijski učiteljici: ,Tako rada bi govorila, toda ne morem; to me vznemirja.‘ Nikoli ne bom pozabila, kaj mi je odgovorila: ,Stella, bodi vesela, da hočeš govoriti.‘ «

¹⁹ Že kmalu je Stella o dobri vesti govorila s sosedo. Potem je napravila velik korak naprej: prvič se je udeležila oznanjevanja po hišah (Dejanja apostolov 20:20, 21). Takole se spominja: »Predstavitev sem imela napisano, toda od strahu sem bila čisto trda. Tudi če bi imela listek v rokah, mi ne bi nič pomagal, saj sem bila preveč živčna, da bi pogledala nanj!« Zdaj, dobrih 35 let pozneje je Stella po naravi še vedno sramežljiva. Vseeno pa rada oznanjuje in ima pri tem delu precejšen delež.

20. Kateri zgled kaže, da niti preganjanje ali zapor ne more utišati vdanih Jehovovih prič?

²⁰ Niti preganjanje ali zapor ne more utišati vdanih Jehovovih prič. Razmislimo o zgledu Ernsta in Hildegard Seliger iz Nemčije. Zaradi svoje vere sta v nacističnih koncentracijskih taboriščih in komunističnih zaporih preživela skupaj čez 40 let. Celo v zaporu sta oznanjala drugim zapornikom. Hildegard se spominja: »Zaporniški uradniki so me imeli za posebej nevarno, ker sem, kakor je dejala neka paznica, cele dni govorila o Bibliji. Zato so me dali v kletno celico.« Ko sta bila končno na svobodi, sta oba ves svoj čas posvetila krščanski službi. Opravljala sta jo zvesto do smrti, brat Seliger v letu 1985 in njegova žena v letu 1992.

21. Kaj moramo delati, da bi svojo zdržljivost dopolnili z vdanostjo Bogu?

²¹ Če bomo marljivo preučevali Božjo besedo in si vzeli čas za globok premislek o tistem, kar se naučimo, bomo napredovali v točnem spoznanju Boga Jehova in Jezusa Kristusa. To pa nam bo pomagalo, da si bomo poglobili odlično lastnost — vdanost Bogu. Brez nje namreč ne moremo zdržati različnih preskušenj, ki se zgrinjajo nad nas kristjane. Zato poslušajmo nasvet apostola Petra ter ,dopolnimo svojo vero z zdržljivostjo, zdržljivost pa z vdanostjo Bogu‘ (2. Petrovo 1:5, 6, NW).

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovoril?

◻ Kaj je vdanost Bogu?

◻ Kako sta zdržljivost in vdanost Bogu povezani?

◻ Kaj je pri pridobivanju vdanosti Bogu ključno?

◻ Kako lahko kristjan doma pokaže vdanost Bogu?

◻ Kaj mora biti prvi razlog za naše oznanjevanje?

[Slika na strani 18]

Jehovove priče, zaprte v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, so pokazale zdržljivost in vdanost Bogu