»Prinesite vso desetino v skladišče«
»In preizkusite me v tem, . . . Ali vam ne odprem zatvornic neba?« (MALAHIJA 3:10)
1. a) Kakšno povabilo je v petem stoletju p.n.š. Jehova izrekel svojemu ljudstvu? b) Kaj se je zgodilo, ko je Jehova prišel sodit v tempelj v prvem stoletju?
V PETEM stoletju p.n.š. so se Izraelci izneverili Jehovu. Niso dajali desetine, za tempeljske daritve so prinašali neprimerne živali. Kljub temu jim je Jehova obljubil obilo svojega blagoslova, če bi v skladišče prinesli vso desetino (Malahija 3:8-10). Čez približno 500 let je Jehova po svojem predstavniku Jezusu, ki je bil njegov sel zaveze, prišel sodit v jeruzalemski tempelj (Malahija 3:1). Ugotovil je, da je Izrael kot narod nemaren, posameznike, ki so se vrnili k njemu, pa je bogato blagoslovil (Malahija 3:7). Ti so bili maziljeni za Jehovove duhovne sinove, novo stvarjenje ali ,Božji Izrael‘ (Galačanom 6:16; Rimljanom 3:25, 26).
2. Kdaj naj bi se Malahija 3:1-10 drugič spolnil in k čemu smo zaradi tega povabljeni?
2 Skoraj 1900 let pozneje, leta 1914, je bil Jezus okronan za kralja Božjega nebeškega kraljestva, in božansko navdihnjene besede iz Malahija 3:1-10 so se pričele vdrugič spolnjevati. Zaradi tega izrednega dogodka so danes kristjani povabljeni, naj prinašajo vso desetino v skladišče. Če delamo tako, bomo tudi mi uživali preobilo blagoslovov.
3. Kdo je bil sel, ki je Jehovu pripravil pot a) v prvem stoletju? b) pred prvo svetovno vojno?
3 Jehova je za svoj prihod v tempelj rekel: »Glej, jaz pošiljam poslanca svojega, da pripravi pot pred menoj.« (Malahija 3:1, AC) Ta prerokba se je spolnila v prvem stoletju tedaj, ko je Janez Krstnik začel Izraelcem oznanjati krst spreobrnjenja od grehov (Marko 1:2, 3). Ali je kdo pripravljal pot tudi za Jehovov drugi prihod v njegov tempelj? Da. Več desetletij pred prvo svetovno vojno so se pojavili Raziskovalci Biblije, ki so učili čiste biblijske nauke in razkrinkavali laži, ki sramotijo Boga, na primer nauk o trojici in peklenskem ognju. Opozarjali so na konec časov poganov 1914. leta. Mnogi so se odzvali tem prinašalcem luči resnice (Psalm 43:3, 4, v NW 43:3; Matej 5:14, 16).
4. Katero vprašanje se mora razrešiti med Gospodovim dnem?
4 Leta 1914 se je pričel čas, v Bibliji imenovan »Gospodov dan« (Razodetje 1:10). V tem dnevu naj bi se zgodile veličastne reči, tudi določitev ,zvestega in preudarnega sužnja‘ (NW) ter njegova postavitev »čez vse . . . [Gospodarjevo] premoženje« (Matej 24:45-47). Tedaj, leta 1914, je na tisoče cerkva trdilo, da so krščanske. Katero skupino je Gospodar, Jezus Kristus, priznal za svojega zvestega in preudarnega sužnja? To vprašanje je bilo pojasnjeno, ko je Jehova prišel v tempelj.
Prihod v duhovni tempelj
5., 6. a) V kateri tempelj je prišel Jehova sodit? b) Kako je presodil krščanstvo?
5 V kateri tempelj pa je prišel? Zagotovo ne v tempelj v Jeuzalemu. Zadnji tamkajšnji tempelj je bil porušen 70. leta. Jehova ima večji tempelj, tisti v Jeuzalemu je bil le njegova senca. O tem večjem templju je govoril Pavel. Prikazal je njegovo resnično prostranost, svetišče je namreč v nebesih, dvorišče pa na zemlji (Hebrejcem 9:11, 12, 24; 10:19, 20). Jehova je prišel sodit v ta veliki duhovni tempelj. (Primerjaj Razodetje 11:1; 15:8.)
6 Kdaj se je to zgodilo? Dosegljivi trdni dokazi pričajo za leto 1918.a Kaj je to pomenilo? Jehova je videl, da ima krščanstvo roke umazane s krvjo, da se ta podkupljivi verski sistem prostituira s tem svetom, povezuje z bogatimi in tlači revne, namesto pravega čaščenja pa uči poganske nauke (Jakob 1:27; 4:4). Jehova je po Malahiju opozoril: »Hitro bom pričeval zoper čarovnike in prešuštnike, zoper krivoprisežnike, zoper nje, ki stiskajo dninarja, vdovo, siroto.« (Malahija 3:5) Krščanstvo je počenjalo vse te in še hujše reči. Leta 1919 je postalo očitno, da ga je Jehova z ostalim delom velikega Babilona, svetovnega krivoverskega kraljestva, obsodil na uničenje. Od tedaj velja za dobrosrčne tale klic: »Pojdi stran od njega, ljudstvo moje!« (Razodetje 18:1, 4)
7. Koga je Jezus priznal za svojega zvestega in preudarnega sužnja?
7 Kdo je bil torej zvesti in preudarni suženj? V prvem stoletju je bila to majhna skupina, ki se je odzvala na pričanje Janeza Krstnika in Jezusa, sla zaveze. Danes je to tistih nekaj tisoč, ki so se pred letom 1914 odzvali na začetno delo Raziskovalcev Biblije. Ti so bili med prvo svetovno vojno težko preskušani, toda dokazali so, da je njihovo srce na Jehovovi strani.
Čiščenje
8., 9. Kakšno čiščenje je leta 1918 potreboval zvesti in preudarni suženj in kaj je glede tega obljubil Jehova?
8 Pa tudi to skupino je bilo treba prečistiti. Nekateri, ki so se bili sicer pridružili tej skupini, so se izkazali za sovražnike vere in jih je bilo treba odstraniti (Filipljanom 3:18). Drugi niso hoteli sprejeti odgovornosti v službi Jehovu in so odšli (Hebrejcem 2:1). Zraven tega jim je ostalo še nekaj babilonskih običajev, ki jih je bilo potrebno odpraviti. Zvesti in preudarni suženj je potreboval tudi organizacijsko čiščenje. Morali so se naučiti in držati nevtralnosti do tega sveta. Ker je svet postajal vse bolj sprijen, so se morali na vso moč boriti, da moralna in duhovna nesnaga ne bi prodrla v skupščine (primerjaj Juda 3, 4).
9 Čiščenje je bilo torej potrebno, zato je Jehova za ustoličenega Jezusa ljubeče obljubil: »Sedel bo kakor topilec in čistilec srebra, in očistil bo Levijeve sinove. Kakor zlato in srebro jih prečisti, da bodo darovali Gospodu daritve, kakor je prav.« (Malahija 3:3) Jehova je 1918. leta začel po svojem slu zaveze spolnjevati to obljubo, in očistil je svoje ljudstvo.
10. Kakšno daritev je prineslo Božje ljudstvo in kakšno povabilo jim je namenil Jehova?
10 To, da je Jehova ukrepal kakor topilec in čistilec srebra, je koristilo tako Kristusovim maziljenim bratom kakor veliki množici, ki se jim je pozneje pridružila v Jehovovi službi (Razodetje 7:9, 14, 15). Kot organizacija so prinašali in še vedno prinašajo daritve v pravičnosti. In njihova daritev je »Bogu všeč, kakor v starodavnih časih in kakor v nekdanjih letih« (Malahija 3:4). Te je Jehova v prerokbi povabil: »Prinesite vso desetino v skladišče, da bo zaloga v moji hiši, in preizkusite me v tem, govori Gospod nad vojskami. Ali vam ne odprem zatvornic neba in ne zlijem na vas blagoslova do preobilja?« (Malahija 3:10)
Daritve in desetina
11. Zakaj se daritve iz sistema mojzesovske postave ne zahtevajo več?
11 V Malahijevem času je Božje ljudstvo prinašalo daritve in desetino, na primer žito, sadje in živino. Zvesti Izraelci so gmotne daritve prinašali v tempelj še celo v Jezusovih dneh. Po Jezusovi smrti pa se je to spremenilo. Postava je bila skupaj z zapovedjo prinašanja gmotnih daritev in desetine odpravljena (Efežanom 2:15). Jezus je spolnil preroški namen daritev pod postavo (Efežanom 5:2; Hebrejcem 10:1, 2, 10). Kako pa lahko kristjani prinašajo daritve in desetino?
12. Kakšne duhovne daritve in žrtve prinašajo kristjani?
12 Zanje so daritve predvsem duhovne narave. (Primerjaj Filipljanom 2:17; 2. Timoteju 4:6.) Za zgled, Pavel je o oznanjevanju govoril kot o daritvi: »Po njem torej Bogu neprenehoma prinašajmo na oltar hvalno daritev, sad ustnic, ki slavijo njegovo ime.« Potem je omenil še drugačno duhovno daritev v spodbudi: »Ne pozabite pa na dobrodelnost in miloščino, zakaj take daritve so Bogu všeč.« (Hebrejcem 13:15, 16) Starši, ki spodbudijo svoje otroke, da postanejo pionirji, lahko rečejo, da so jih darovali Jehovu kakor Jefte, ki je daroval svojo hčer namesto ,žgalne daritve‘ Bogu, ki mu je naklonil zmago (Sodniki 11:30, 31, 39).
13. Zakaj kristjani niso obvezni dajati desetine od svojih dohodkov?
13 Kaj pa desetina? Ali so kristjani, podobno kakor pripadniki nekaterih krščanskih cerkva, dolžni od svojih prihodkov dati desetino Jehovovi organizaciji? Ne, to se ne zahteva. Takšnega svetopisemskega pravila za kristjane ni. Ko je Pavel zbiral prispevke za revne v Judeji, ni rekel, kolikšen odstotek dohodka bi morali dati. Rekel je le: »Vsak naj da, kakor je v srcu odločil, pa ne čemerno ali na silo, zakaj Bog ljubi veselega darovalca.« (2. Korinčanom 9:7) Pavel je pokazal, da so nekateri posebni služabniki od prostovoljnih prispevkov dobili kar znatno podporo, toda sam je bil pripravljen delati in se z delom tudi preživljati (Apostolska dela 18:3, 4; 1. Korinčanom 9:13-15). V ta namen niso pobirali nikakršne desetine.
14. a) Zakaj prinašanje desetine ne predstavlja tega, da vse, kar imamo, izročimo Jehovu? b) Kaj predstavlja desetina?
14 Očitno desetina za kristjane nekaj ponazarja ali predstavlja. Število deset v Bibliji pogosto ponazarja zemeljsko dovršenost; ali torej to ponazarja, da vse svoje imetje izročimo Jehovu? Ne. Jehovu se povsem izročimo, ko se mu predamo in to ponazorimo s krstom v vodi. Od predanja naprej nimamo ničesar, kar ne bi že bilo Jehovovo. Vendar Jehova ljudem dopušča, da sami upravljajo s svojimi sredstvi. Desetina zato predstavlja tisti del našega imetja, ki ga damo Jehovu ali rabimo v službi zanj iz ljubezni do njega in zavesti, da pripadamo njemu. Sodobna desetina ni obvezno ravno desetina. Včasih je lahko manj od tega, včasih več. Vsakdo da toliko, kolikor ga spodbuja srce in kolikor lahko.
15., 16. Kaj zajema naša duhovna desetina?
15 Kaj obsega ta duhovna desetina? Jehovu lahko posvetimo svoj čas in moči. Čas, ki si ga vzamemo za obisk shodov, zborov in kongresov ter za oznanjevanje, vse to damo Jehovu in — to spada v našo desetino. Tudi čas in moč, ki ju porabimo za obiskovanje bolnih in pomoč drugim, je del naše desetine. Prav tako je to tudi pomoč pri postavljanju, vzdrževanju in čiščenju kraljestvenih dvoran.
16 Naša desetina zajema tudi denarne prispevke. Zaradi izjemne rasti Jehovove organizacije v zadnjih letih so se povečale tudi denarne obveznosti. Potrebne so nove kraljestvene dvorane, novi podružnični prostori in kongresne dvorane, poleg tega je potrebno vzdrževati že postavljene zgradbe. Tudi kritje stroškov tistih, ki so se dali na voljo za posebno službo, mnogi z velikimi osebnimi žrtvami, je precejšnja naloga. Leta 1991 je bilo za vzdrževanje misijonarjev, potujočih nadzornikov in posebnih pionirjev porabljenih čez 40 milijonov ameriških dolarjev; vse to se je pokrilo s prostovoljnimi prispevki.
17. Koliko bi morali dajati kot duhovno desetino?
17 Koliko pa bi morali dajati kot našo duhovno desetino? Jehova ni določil odstotka. Kljub temu nas občutek predanosti, pristna ljubezen do Jehova in bratov, pa tudi občutek nujnosti in spoznanje, da gre za življenje, spodbujajo, da prinašamo vso duhovno desetino. Čutimo, da moramo služiti Jehovu, kolikor le moremo. Če bi skoparili ali nejevoljno dajali sebe ali svoja sredstva, bi goljufali Boga. (Primerjaj Luka 21:1-4.)
Blagoslovljeni do preobilja
18., 19. Kako je Jehovovo ljudstvo blagoslovljeno, ker prinaša celotno desetino?
18 Od 1919. leta Jehovovo ljudstvo velikodušno daje svoj čas, moč in denar za potrebe oznanjevanja. V skladišče prinaša zares vso desetino. Zato pa Jehova spolnjuje svojo obljubo in ga blagoslavlja do preobilja. To najbolj nazorno kažejo številke. Ko je Jehova 1918. leta prišel v svoj tempelj, mu je služilo nekaj tisoč maziljencev, zdaj pa je v 211 deželah čez štiri milijone maziljencev in njihovih tovarišev, drugih ovc (Izaija 60:22). Blagoslovljeni so s stalno rastjo in vse večjim razumevanjem resnice. Preroška beseda je zanje bolj in bolj nesporna. Trdno so prepričani v spolnitev Jehovovih namer (2. Petrovo 1:19). To so res ,Jehovovi učenci‘ (Izaija 54:13).
19 Jehova je po Malahiju napovedal nadaljnji blagoslov: »Tako so se bogaboječi med seboj pogovarjali: Gospod je prisluhnil in slišal. In pred njim so napisali spominsko knjigo za te, ki se ga boje in njegovo ime spoštujejo.« (Malahija 3:16) Od vseh organizacij, ki trdijo, da so krščanske, samo Jehovove priče spoštujejo njegovo ime in ga poveličujejo med narodi (Psalm 34:4, v NW 3). Kako veseli so zagotovila, da Jehova ne bo pozabil njihove zvestobe!
20., 21 a) Kakšen blagoslovljen odnos uživajo pravi kristjani? b) Katera razlika med pravimi in lažnimi kristjani je vse bolj očitna?
20 Maziljeni preostanek je Jehovovo posebno ljudstvo, velika množica, ki se mu pridružuje, pa skupaj z njim uživa blagoslove čistega bogočastja (Zaharija 8:23). Jehova je po Malahiju obljubil: »Ti bodo ob dnevu, ki ga pripravim, moj zaklad, govori Gospod nad vojskami. Imel bom z njimi usmiljenje, kakor je človek usmiljen do lastnega sina, ki mu služi.« (Malahija 3:17) Kakšen blagoslov, da je Jehova z njimi tako rahločuten!
21 Razlika med pravimi in krivimi kristjani je vse bolj očitna. Jehovovo ljudstvo se trudi držati Božjih meril, krščanstvo pa čedalje bolj tone v nesnago tega sveta. Res, Jehovove besede so se izkazale za resnične: »Tedaj boste zopet videli razloček med pravičnim in grešnikom, med njim, ki služi Bogu, in njim, ki mu ne služi.« (Malahija 3:18)
22. V katere blagoslove smo lahko prepričani, če prinašamo vso desetino?
22 Kmalu bo za krive kristjane prišel dan obračuna. »Zakaj glej, pride dan, razžarjen kakor peč; in vsi prevzetneži in vsi malopridneži bodo strnišče; dan, ki pride, jih bo sežgal, govori Gospod nad vojskami.« (Malahija 3:19, v NW 4:1) Jehovovo ljudstvo ve, da jih bo Jehova takrat zaščitil, kakor je zaščitil svoj duhovni narod 70. leta (Malahija 3:19, v NW 4:2). Kako srečni so, da imajo to zagotovilo! Do tedaj pa cenimo in ljubimo Jehova, tako da prinašamo vso desetino v skladišče. Tako bomo lahko prepričani, da nas bo blagoslavljal do preobilja.
[Podčrtne opombe]
a Za nadaljnje informacije poglej v Stražni stolp od 1. oktobra 1987, str. 20-25.
Ali lahko pojasniš?
◻ Kdaj je Jehova v sodobnem času prišel v tempelj s svojim slom zaveze?
◻ Kdo je zvesti in preudarni suženj ter kakšno čiščenje je potreboval po letu 1918?
◻ Kakšne duhovne daritve pravi kristjani prinašajo Jehovu?
◻ Kaj je desetina, ki naj jo kristjani prinašajo v skladišče?
◻ Kako je Jehovovo ljudstvo blagoslovljeno, ker prinaša duhovno desetino?
[Slika na strani 15]
K naši duhovni desetini spada prispevanje moči in sredstev za zidavo kraljestvenih dvoran
[Slika na strani 16]
Ker Jehova blagoslavlja svoje ljudstvo, so potrebne nove kraljestvene in kongresne dvorane ter druge stavbe