Ne krivi Jehova!
»Kakor se oče usmili otrok, se Gospod usmili njih, ki se ga boje. Zakaj on ve, iz česa smo, spominja se, da smo prah.« (PSALM 103:13, 14)
1., 2. Kdo je bil Abraham in kako je prišlo do tega, da je njegov nečak stanoval v pregrešni Sodomi?
JEHOVA ni kriv za stiske, ki si jih nakopljemo s svojimi napakami. V zvezi s tem preglejmo, kaj se je zgodilo pred približno 3900 leti. Božji prijatelj Abraham (Abram) in njegov nečak Lot sta postala zelo uspešna (Jakob 2:23). Imela sta toliko posesti in čred, da »jima pokrajina ni zadostovala za skupno bivanje«. Med pastirji dveh mož se je vnel prepir (1. Mojzesova 13:5-7). Kaj bi lahko napravila?
2 Abraham je hotel napraviti konec prepiru, zato je Lotu predlagal, da se ločita, pri tem pa je izbiro prepustil Lotu. Čeprav je bil Abraham starejši in bi bilo prav, da bi mu nečak pustil boljšo pokrajino, si je ta izbral boljše področje: dobro namočeno pokrajino ob spodnjem toku Jordana. Videz je bil varljiv, saj sta v bližini stali moralno propadli mesti Sodoma in Gomora. Lot se je z družino nazadnje preselil v samo Sodomo, to pa jih je duhovno ogrozilo. Ko je kralj Kedorlaomer z zavezniki premagal sodomskega kralja, je bila Lotova družina zajeta. Abraham jih je s svojimi možmi rešil, toda oni so se vrnili v Sodomo (1. Mojzesova 13:8-13; 14:4-16).
3., 4. Kaj se je zgodilo Lotu in njegovi družini, ko je Bog uničil Sodomo in Gomoro?
3 Jehova se je odločil, da bo Sodomo in Gomoro zaradi spolne sprevrženosti in moralnega propada uničil. Iz usmiljenja je poslal dva angela, ki sta Lota, njegovo ženo in dve hčeri izpeljala iz Sodome. Niso se smeli ozirati, toda Lotova žena je storila prav to; morda ji je bilo žal za gmotne reči, ki jih je pustila v mestu. Takoj se je spremenila v solnat steber (1. Mojzesova 19:1-26).
4 Kakšne izgube so pretrpeli Lot in njegovi hčeri! Dekleti sta morali v mestu pustiti svoja zaročenca. Lot je ostal brez žene in gmotnega bogastva. Nazadnje je s hčerama živel v votlini (1. Mojzesova 19:30-38). Tisto, kar se mu je zdelo tako dobro, se je izkazalo za ravno nasprotno. Čeprav je očitno napravil nekaj resnih napak, je bil pozneje imenovan ,pravični Lot‘ (2. Petrovo 2:7, 8). Bog Jehova zagotovo ni bil kriv za Lotove napake.
»Kdo zapazi napake?«
5. Kako je David gledal na napake in prevzetnost?
5 Ker smo nepopolni in grešni, vsi delamo napake (Rimljanom 5:12; Jakob 3:2). Kakor Lota, nas lahko videz zavede in nápak presodimo. Zato je psalmist David prosil: »Kdo bi mogel opaziti vse zablode? Očisti me meni prikritih! Tudi prevzetnosti obvaruj svojega hlapca, da mi ne bo gospodovala! Potem bom neomadeževan in čist velike pregrehe.« (Psalm 19:13, 14, v NW 12, 13) David je vedel, da je večkrat napravil kak greh, ki se ga ni niti zavedal. Zato je prosil za odpuščanje grehov, ki bi mu bili prikriti. Ko je napravil hudo napako, ker ga je nepopolno meso zapeljalo na krivo pot, si je zelo želel Jehovovo pomoč. Hotel je, da ga Bog varuje pred prevzetnostjo. David ni hotel, da bi ga prevzetnost obvladala. Želel je biti popolnoma vdan Bogu Jehovu.
6. Kakšno tolažbo lahko najdemo v Psalmu 103:10-14?
6 Tudi sodobni Jehovovi predani služabniki smo nepopolni in delamo napake. Lahko se nam na primer zgodi, da kakor Lot slabo izberemo kraj svojega prebivanja. Morda spregledamo priložnost, da bi več služili Bogu v sveti službi. Jehova vidi take napake, vendar ve, ali je naše srce nagnjeno k pravičnosti. Tudi če resno grešimo, pa se pokesamo, nam Jehova odpusti ter nam pomaga in nas ima še naprej za bogaboječe. »Ne ravna z nami po naših grehih, ne vrača nam po naših krivdah,« je izjavil David. »Kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko presega njegovo usmiljenje zasluženje tistih, ki se ga boje. Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč od nas odrine naše pregrehe; kakor se oče usmili otrok, se Gospod usmili njih, ki se ga boje. Zakaj on ve, iz česa smo, spominja se, da smo prah.« (Psalm 103:10-14) Naš usmiljeni nebeški Oče nam lahko da moči, da napako popravimo, ali nam ponudi novo priložnost, da več naredimo v sveti službi in ga tako hvalimo.
Narobe je kriviti Boga
7. Zakaj nas pestijo nadloge?
7 Če se zgodi kaj slabega, človek rad zvali krivdo na druge ali na kakšno stvar. Nekateri obdolžijo celo Boga. Toda Jehova ne spravlja ljudi v stiske. On dela dobre reči, ne škodljivih. »On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.« (Matej 5:45) Glavni razlog za nadloge je to, da živimo v svetu, ki deluje po sebičnih načelih in je pod oblastjo Satana hudiča (1. Janezovo 5:19).
8. Kaj je napravil Adam, ko se je zanj slabo obrnilo?
8 Kriviti Boga Jehova za stiske, ki smo si jih nakopali z lastnimi napakami, je nespametno in nevarno. To nas lahko stane celo življenje. Prvi človek, Adam, bi moral dati Bogu čast zaradi vseh dobrih reči, ki jih je dobil. Pravzaprav bi mu moral biti iz srca hvaležen že za samo življenje ter za blagoslove, ki jih je užival v rajskem domu, edenskem vrtu (1. Mojzesova 2:7-9). Kaj je napravil Adam, ko ni več šlo, kakor bi moralo, ker ni ubogal Jehova in je jedel prepovedani sad? Pritoževal se je čez Boga: »Žena, ki si mi jo dal za družico, ta mi je dala od drevesa in sem jedel.« (1. Mojzesova 2:15-17; 3:1-12). Nikakor ne bi smeli dolžiti Jehova kakor Adam.
9. a) Kaj nas lahko tolaži, če smo v stiski zaradi lastnih nespametnih potez? b) Kaj glede na Knjigo pregovorov 19:3 počnejo nekateri, ko si nakopljejo težave?
9 Če smo v stiski zaradi lastnih nespametnih del, nas lahko tolaži spoznanje, da Jehova bolje razume naše slabosti kakor mi sami in da nas bo rešil iz mučnega stanja, če smo vdani izključno njemu. Božjo pomoč, ki smo je deležni, bi morali ceniti; za zadrege in težave, ki smo si jih nakopali, pa ne bi smeli nikoli kriviti Boga. Moder pregovor v zvezi s tem pravi: »Neumnost človeku sprevrača njegovo pot, vendar se nad Gospodom jezi njegovo srce.« (Pregovori 19:3) Drug prevod pravi takole: »Nekateri se pogubljajo z lastnimi neumnostmi, potem pa krivijo GOSPODA.« (Today’s English Version) Spet drug prevod piše: »Neumnost človeku noge spodnese; in njegovo serce je zoper Boga vneto.« (Wolfova Biblija)
10. Kako je Adama spodnesla njegova neumnost?
10 V skladu z načelom tega pregovora je Adam ravnal sebično, in tako mu je lastno neumno razmišljanje ,sprevrglo pot‘. Njegovo srce se je obrnilo od Boga Jehova, oprijel se je svoje sebične, neodvisne poti. Adam je postal tako nehvaležen, da je obtožil Stvarnika in postal sovražnik Najvišjega! Z grehom je spodkopal pot sebi in svoji družini. Kakšno svarilo je to! Tisti, ki za neugodne razmere radi krivijo Jehova, bi se morali vprašati: Ali dajem Bogu čast zaradi dobrih reči, ki jih uživam? Ali sem hvaležen, da sem kot Njegova stvaritev živ? Ali nisem morda v stiski zaradi lastnih napak? Ali sledim Jehovovemu vodstvu, kakor je zapisano v njegovi navdihnjeni Besedi, Bibliji, in sem zato vreden njegove naklonjenosti ali pomoči?
Nevarno celo za Božje služabnike
11. Česa so bili, kar zadeva Boga, krivi judovski verski voditelji iz prvega stoletja?
11 Judovski verski voditelji iz prvega stoletja so trdili, da služijo Bogu, toda niso se menili za njegovo besedo resnice in so se zanašali na lastno razumevanje (Matej 15:8, 9). Jezusa Kristusa so umorili, ker je razkrinkal njihovo napačno razmišljanje. Pozneje so bili besni na njegove učence (Apostolska dela 7:54-60). Njihova pot je bila tako popačena, da so se raztogotili celo na samega Jehova. (Primerjaj Apostolska dela 5:34, 38, 39.)
12. Kateri zgled kaže, da celo nekateri, ki so povezani s krščansko skupščino, skušajo za svoje težave kriviti Jehova?
12 Celo nekateri v krščanski skupščini so začeli nevarno razmišljati in poskušati dolžiti Boga za težave, v katerih so se znašli. Postavljeni starešine v neki skupščini so na primer opazili, da je potrebno mladi, poročeni ženski po Svetem pismu prijazno toda odločno odsvetovati druženje s posvetnim moškim. Ona pa je med pogovorom obtožila Boga, da ji ni pomagal upreti se skušnjavi stalnega druženja z njim. Rekla je celo, da je besna na Boga! Svetopisemsko dopovedovanje in večkratno prizadevanje, da bi ji pomagali, ni obrodilo sadov; nemoralna pot jo je čez čas pripeljala do izključitve iz krščanske skupščine.
13. Zakaj naj se ne pritožujemo?
13 Duh pritoževanja lahko človeka navede, da krivi Jehova. Tak slab duh so imeli »brezbožneži«, ki so se v prvem stoletju prikradli v skupščino, njihovo razmišljanje pa je bilo duhovno pokvarjeno še drugače. Ti možje so, po besedah učenca Juda, ,prevračali v razuzdanost milost našega Boga in tajili našega edinega gospodarja in Gospoda Jezusa Kristusa‘. Juda je še izjavil: »To so godrnjači, nezadovoljneži so.« (Juda 3, 4, 16) Zvestovdani Jehovovi služabniki bodo modro molili za to, da bi imeli duh cenjenja in se ne bi pritoževali, saj bi jih to lahko nazadnje tako zagrenilo, da bi zgubili vero v Boga in njihov odnos z njim bi bil v nevarnosti.
14. Kako bi morda kdo reagiral, če ga je sokristjan užalil, in zakaj to ne bi bilo prav?
14 Morda si misliš, da se tebi to ne bo zgodilo. Toda ko gre zaradi tvojih napak ali napak drugih kaj narobe, se lahko zgodi, da konec koncev začneš kriviti Boga. Za zgled: nekoga užali nekaj, kar je sovernik rekel ali storil. Užaljeni — ki morebiti že veliko let zvestovdano služi Jehovu — morda reče: ,Če je on v skupščini, me ne bo na shode.‘ Ali pa je tako razburjen, da si v srcu pravi: ,Če bo šlo tako naprej, nočem več biti v skupščini.‘ Ali pa je prav, da kristjan misli tako? Če ga je užalil nepopoln človek, zakaj bi zameril celi skupščini ljudi, ki zvestovdano služijo Bogu in jih on sprejema? Le zakaj bi nekdo, ki se je predal Jehovu, nehal izvajati božansko voljo in stresal jezo na Boga? Ali je modro dovoliti, da človek ali kakršenkoli splet okoliščin uniči naš dober odnos z Jehovom? Zagotovo bi se bilo neumno in grešno odreči čaščenju Boga Jehova, pa vseeno zaradi česa (Jakob 4:17).
15., 16. Kaj napačnega je počel Diotref, toda kako se je vedel Gaj?
15 Zamisli si, da si v isti skupščini z ljubečim kristjanom Gajem. ,Zvesto je po veri ravnal‘, bil je gostoljuben z gostujočimi soverniki, in to s tujimi! V isti skupščini pa je očitno bil tudi ponosni Diotref. Od Janeza, ki je bil apostol Jezusa Kristusa, ni ničesar sprejemal s spoštovanjem. Celo zlobno ga je obrekoval. Apostol je pisal: »Pa mu to še ni dovolj. Sam [Diotref] ne trpi bratov, tiste, ki bi jih radi sprejemali, pa ovira in meče iz Cerkve.« (3. Janezovo 1, 5-10)
16 Janez je nameraval Diotrefa spomniti na njegovo ravnanje, ko bi prišel v skupščino. Kako pa so se tačas vedli Gaj in drugi gostoljubni kristjani v tej skupščini? V Bibliji ne zasledimo, da je kdo izmed njih rekel: ,Dokler je Diotref v skupščini, jaz nočem biti. Ne boste me videli na shodih.‘ Gaj in drugi zagotovo niso popustili. Ničemur niso dovolili, da bi jih oviralo pri ravnanju po božanski volji, in zagotovo se niso jezili na Jehova. Ne, niso podlegli premetenim zvijačam Satana hudiča, ki bi se veselil, če bi se izneverili Jehovu in Ga krivili (Efežanom 6:10-18).
Nikoli se ne razjezi na Jehova!
17. Kaj bi morali storiti, če nas kdo ali kaj užali ali nam ni všeč?
17 Če Božjemu služabniku kdo ali kaj v skupščini ni všeč ali ga užali, pa se preneha družiti z Jehovovim ljudstvom, res spodnese sam sebe. Takšen človek stvari ni prav dojel (Hebrejcem 5:14). Zato bodi odločen, da se postaviš po robu vsem nadlogam in ostaneš neoporečen. Ostani zvestovdan Bogu Jehovu, Jezusu Kristusu in krščanski skupščini (Hebrejcem 10:24, 25). Resnice, ki vodi v večno življenje, ne boš našel nikjer drugje.
18. Kaj smo lahko prepričani glede Boga Jehova, čeprav vedno ne razumemo božanskega ravnanja?
18 Zapomni si tudi, da Jehova nikoli nikogar ne skuša z zlobnimi rečmi (Jakob 1:13). Bog, ki je poosebljena ljubezen, dela dobro, še posebej tistim, ki ga ljubijo (1. Janezovo 4:8). Čeprav božanskega ravnanja ne razumemo zmeraj, lahko zaupamo, da Bogu Jehovu nikoli ne bo spodletelo, da ne bi za svoje služabnike napravil najboljšega. Peter je to takole povedal: »Prepustite se močni božji roki, da vas ob svojem času poviša. Vse svoje skrbi preložite nanj, saj on skrbi za vas.« (1. Petrovo 5:6, 7) Jehova zares skrbi za svoje ljudstvo (Psalm 94:14).
19., 20. Kako naj ravnamo, četudi nas preskušnje kdaj potrejo?
19 Zato ne dovoli, da te kdorkoli ali karkoli spotakne. Psalmist je dobro rekel: »Velik mir uživajo vsi, ki ljubijo tvojo [Jehovovo] postavo, ob ničemer se ne spotikajo.« (Psalm 119:165) Vsi doživljamo preskušnje, ki nas morda včasih potrejo ali nam vzamejo pogum. Toda pazi, da se ne bi v tvojem srcu razvil srd, še posebej do Jehova ne (Pregovori 4:23). Z njegovo pomočjo in s Svetim pismom se loti težav, ki jih lahko odpraviš, in zdrži v tistih, ki jih ne moreš (Matej 18:15-17; Efežanom 4:26, 27).
20 Nikoli ne dovoli, da te čustva navedejo na neumno ravnanje, ki bi te spodneslo. Govori in delaj tako, da boš razveseljeval Božje srce (Pregovori 27:11). Vneto moli k Jehovu in pri tem vedi, da on res skrbi zate kot za svojega služabnika in ti bo dal potrebno razumevanje, da boš lahko ostal z njegovim ljudstvom na poti življenja (Pregovori 3:5, 6). Predvsem pa se nikoli ne razjezi na Jehova! Ko gre kaj narobe, se vedno spomni, da nikakor ne moreš za to dolžiti Jehova.
Kako bi odgovoril?
◻ Kakšno napako je napravil Lot, toda kako je nanj gledal Bog?
◻ Kako je David gledal na napake in prevzetnost?
◻ Zakaj ne bi smeli kriviti Boga, ko nam gre slabo?
◻ Kaj nam bo pomagalo, da se ne bomo jezili na Jehova?
[Slika na strani 15]
Lot je slabo izbral kraj svojega bivanja, ko se je ločil od Abrahama