Utrinki iz Obljubljene dežele

Jejte, jejte kruh

KO JE bil Jezus nekoč z učenci v hiši, se je zbrala množica, »da še jesti niso utegnili« (Marko 3:20). Nekoč je Jezus prišel »jest« v hišo nekega farizeja (Luka 14:1, NW). Kaj misliš, kaj so jedli?

Starodavni Izraelci bi verjetno pomislili na kruh, kajti hebrejski in grški izraz za »jesti« dobesedno pomeni »jesti kruh«. To je tudi razumljivo, saj je bil pšenični in ječmenov kruh njihova glavna hrana.

Mnogi ljudje danes mislijo, da so bili hebrejski patriarhi pastirji in Jezusovi učenci ribiči. Prav gotovo so nekateri od njih to tudi bili, vendar ne vsi. Žito je bilo za mnoge pomembno. Očitno je od časa do časa to veljalo tudi za Izaka in Jakoba, kot lahko sklepamo iz Prve Mojzesove knjige 26:12; 27:37 in 37:7. In ker je bilo v Jezusovem času poljedelstvo glavna dejavnost v Galileji, je morda bil kdo, ki je postal apostol, pridelovalec žita.

Takšna možnost obstoji, saj je bilo pridelovanje žita v Obljubljeni deželi zelo razširjeno in Biblija ga velikokrat omenja (5. Mojzesova 8:7-9; 1. Samuelova 6:13). Kaj vse je to obsegalo?

Ko zgodnji dež v oktobru in novembru zrahlja prst, poljedelec preorje polje ter poseje seme. Kasnejši dež bo pomagal žitu vzkliti ter zrasti, tako da bo aprila in maja dozorelo ter se še pred poletno vročino zlatorjavo obarvalo. Žetev je bila tako splošno znana, da beremo o njej kot o znamenju letnega časa (1. Mojzesova 30:14; Sodniki 15:1). Ali bi znal določiti, kdaj je bil narejen posnetek na levi?a V katerem letnem času so Jezusovi učenci smukali klasje (Matej 12:1)?

Žetev je bila za poljedelca veliko delo. Žanjci so s srpi poželi klasje in ga povezali v snope, kot lahko vidiš spodaj. Najbrž so nekaj klasja spregledali, kakšen pa jim je morda tudi izpadel. Zato je lahko Ruta paberkovala tako uspešno (Ruta 2:2, 7, 23; Marko 4:28, 29). Snope žita so potem nesli na takšno gumno, kakršno je bilo Aravnovo. Kaj pa so tam naredili? Biblija omenja »mlatilne smuči z volovsko opremo« (2. Samuelova 24:18-22; 1. kroniška 21:23). Snope žita so razprostrli po ploskih kamnih ali steptani zemlji. Bika ali kakšno drugo žival so vodili na okrog, tako da je gazila žito. Žival je lahko za seboj vlekla lesene mlatilne smuči; s tem se je zrnje še lažje ločilo od slame (Izaija 41:15).

Potem je prišlo na vrsto vejanje. To so počeli tako, da so žito z lopato ali vilami metali v zrak, kot se to vidi zgoraj (Matej 3:12). Poljedelec je morda vejal zvečer, ko je lahko vetrič odpihnil pleve (semenove luščine) in odnesel slamo na stran. Ko je bilo enkrat zrnje zbrano ter ločeno od plev, je bilo pripravljeno za uskladiščenje ali pa nadaljnjo predelavo, dokler niso iz njega dobili najpomembnejše hrane, kruha (Matej 6:11).

Če bi bil takrat gospodinja, ki mora vsak dan speči kruh, bi v možnarju stolkel zrnje v morda nekoliko grobo pšenično moko. Ali pa bi morebiti zmlel »fino moko«, ki jo je Sara porabila za »podpepelnike« za utelešene angele. Iz takšne moke so Izraelci pripravljali jedilno daritev Jehovu (1. Mojzesova 18:6; 2. Mojzesova 29:2; 3. Mojzesova 2:1-5; 4. Mojzesova 28:12). Sara je pšenični moki dolila vode ter zamesila testo.

Spodaj lahko vidiš hlebčke testa ter plosko tanko štručko, vse pripravljeno za peko. Takšne velike, okrogle kruhke so lahko spekli na kamnih ali železnih ploščah za pečenje, kot to počne ženska na posnetku. Ali si zdaj lažje predstavljaš, kaj je Sara še naredila za angelska obiskovalca in kaj je pozneje naredila tudi Lotova družina? Takole beremo: »Tako sta . . . [angela] stopila k njemu in prišla v njegovo hišo. Potem jima je napravil večerjo ter spekel opresnikov [nekvašenih kruhkov, NW] in sta jedla.« (1. Mojzesova 19:3)

[Podčrtne opombe]

[Navedba vira slike na strani 24]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Navedba vira slike na strani 24]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Navedba vira slike na strani 25]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Navedba vira slike na strani 25]

Garo Nalbandian