Teden, ki je spremenil svet
»Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!« (MATEJ 21:9)
1. Kateri dve različni skupini so zadevali dogodki v lanskem avgustu?
»TRIJE STRAŠNI DNEVI, KI SO PRETRESLI SVET.« Taki in podobni časopisni naslovi so avgusta lani poudarjali dejstvo, da se lahko v le nekaj dneh svet postavi na glavo. Da, zadnji avgustovski dnevi so bili res znameniti, pa ne le za svet, temveč tudi za skupino, za katero je Jezus rekel: »Niso od sveta.« Ta skupina je danes znana po imenu Jehovove priče. (Janez 17:14)
2., 3. (a) Kako je v Zagrebu prišla do izraza svoboda kljub grožnji vojne? (b) Kako je bila močna vera nagrajena v Odesi?
2 Od 16. do 18. avgusta je bil pripravljen prvi mednarodni kongres Jehovovih prič v Jugoslaviji. Izkazalo se je, da je bil to tudi prvi velik kongres Jehovovega ljudstva med narodom na robu državljanske vojne. Tamkajšnje Priče so skupaj s prostovoljci iz sosednjih držav delale dva meseca, da so nogometnemu stadionu HAŠK Građanski v Zagrebu dale nov izgled. Stadion je bil kot iz škatlice, pravo mesto za kongres »Ljubitelji božanske svobode«. Tisoče mednarodnih delegatov, vključno s 600 iz Združenih držav Amerike, je načrtovalo, da pridejo. Ko so se pričeli zbirati temni oblaki državljanske vojne, je bilo slišati: »Američanov ne bo.« Toda prišli so, pa tudi delegati iz mnogih drugih držav. Pričakovali so 10.000 obiskovalcev, na stadionu pa jih je zadnji dan bilo 14.684! Vsi so bili bogato blagoslovljeni, ker niso ,zapustili svojega zbora‘ (Hebrejcem 10:25).
3 Tri dni po kongresu v Zagrebu so v Sovjetski zvezi izvedli neuspeli državni prevrat. Tačas so ljubitelji božanske svobode zaključevali s pripravami za kongres v Odesi v Ukrajini. Bo možno izvesti kongres? Bratje so s trdno vero zaključevali prenovo stadiona, delegati pa so kar prihajali. Kot po čudežu je državni udar spodletel. Tam je 24. in 25. avgusta na navdušujočem kongresu bilo 12.115 navzočih in 1943 krščenih — 16 odstotkov najvišjega števila prisotnih! Te nove Priče so se skupaj s tistimi, ki v neoporečnosti vztrajajo že veliko let, veselile, da so popolnoma zaupale Jehovu in prišle na kongres (Pregovori 3:5, 6).
4. Kateri Jezusov zgled posnemajo Jehovove priče v Vzhodni Evropi?
4 Te zveste Priče so posnemale zgled našega Vzornika, Jezusa Kristusa. Nikoli ni opuščal praznikov, ki jih je zapovedal Jehova, niti takrat ne, ko so mu Judje stregli po življenju. Ko naj bi prišel v Jeruzalem praznovat zadnjo pasho, so se ljudje v templju spraševali: »Kaj se vam zdi? Mar ne misli priti na praznik?« (Janez 11:56) Toda prišel je! To je bil začetek tedna, ki je preokrenil človeško zgodovino. Skupaj ponovimo glavne dogodke tega tedna — od 8. do 14. nisana po judovskem koledarju.
8. nisan
5. Česa se je na poti v Betanijo 8. nisana 33 zavedal Jezus?
5 Jezus z učenci ta dan pripotuje v Betanijo. Tu bo šestkrat prenočil pri svojem dobrem prijatelju Lazarju, katerega je pred kratkim obudil od mrtvih. Betanija je blizu Jeruzalema. Jezus je svojim učencem že povedal: »Poslušajte! V Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izdan vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, toda tretji dan bo vstal.« (Matej 20:18, 19) Jezus se povsem zaveda, da ga čakajo mučne preskušnje. Kljub temu sedaj, ko se bliža najtežji preizkus, ne štedi moči v službi svojim bratom. Vedno imejmo ,isto mišljenje, ki je bilo v Kristusu Jezusu‘ (Filipljanom 2:1-5; 1. Janezovo 3:16).
9. nisan
6. Kaj je 9. nisana napravila Marija in kaj je Jezus rekel Judom?
6 Po sončnem zahodu 9. nisana je Jezus na večerji pri nekdaj gobavem Simonu. Tu Lazarjeva sestra Marija na Jezusovo glavo in noge zlije dragoceno dišavno olje in mu noge ponižno otre z lasmi. Juda ugovarja, Jezus pa mu reče: »Pustite jo, za moj pogrebni dan ga je prihranila.« Ker višji duhovniki slišijo, da je veliko Judov odšlo v Betanijo in verujejo v Jezusa, skujejo načrt, da bodo umorili njega in Lazarja. (Janez 12:1-7)
7. Kako je bilo 9. nisana zjutraj počaščeno Jehovovo ime in kaj je napovedal Jezus?
7 Zgodaj zjutraj se Jezus odpravi v Jeruzalem. Nasproti mu pridejo množice, ki mu mahajo s palmovimi vejami in vzklikajo: »Hozána! Blagoslovljén, ki prihaja v Gospodovem imenu!« Jezus prijezdi v mesto na osliču in tako spolni prerokbo iz Zaharija 9:9. Ko se bliža Jeruzalemu, se zjoka nad njim in napove, da ga bodo Rimljani obdali z ošiljenimi koli in popolnoma uničili — prerokba se bo osupljivo spolnila čez 37 let. (Ta prerokba slabo kaže tudi navideznemu krščanstvu, ki je tako kot starodavni Jeruzalem odpadlo.) Judovski voditelji nočejo Jezusa za svojega kralja, zato jezno vzkliknejo: »Glejte, vse je odšlo za njim.« (Janez 12:13, 19)
10. nisan
8. S čim je Jezus 10. nisana pokazal, da globoko spoštuje Jehovovo hišo molitve, in kaj se je zgodilo zatem?
8 Jezus spet pride v tempelj. Že drugič izžene oderuške trgovce in menjalce. Dobičkarstvo — »pohlep po denarju« — nima mesta v Jehovovi hiši molitve (1. Timoteju 6:9, 10)! Jezus bo moral kmalu umreti. To ponazori s kalitvijo semena. Sámo zrno umre, toda vzkali, da bi pognalo steblo in rodilo veliko zrn. Podobno bo tudi Jezusova smrt omogočila večno življenje množicam, ki verujejo vanj. Jezusa muči misel na bližnjo smrt, zato moli, da bi se počastilo Očetovo ime. Božji odgovor zagrmi, da slišijo vsi, ki so zraven: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.« (Janez 12:27, 28)
11. nisan — deloven dan
9. (a) Kako je zgodaj 11. nisana Jezus s prispodobami obsodil odpadniške Jude? (b) Kdo je po Jezusovi prispodobi zamudil veliko priložnost?
9 Jezus in učenci spet odidejo iz Betanije, čaka jih pomemben deloven dan. Jezus s tremi prispodobami prikaže, zakaj so odpadniški Judje obsojeni. Preklel je nerodovitno figovo drevo in to suho drevo ponazarja neveren in brezploden judovski narod. V templju opiše, kako hudobni viničarji umorijo celo gospodarjevega sina in dediča — s tem meri na Jude, ki so izdali Jehovovo zaupanje, višek tega izdajstva pa bo umor Jezusa. Potem pove še prispodobo o svatbi, ki jo je pripravil kralj — Jehova — in nanjo povabil goste (Jude), ti pa so se sebično opravičili, da ne morejo priti. Zato je gospodar naročil povabiti druge — pogane — in nekateri so se odzvali. Človeka, ki ni bil oblečen v svatovsko obleko, pa so vrgli ven. Ta upodablja ponarejene kristjane. Povabljenih je bilo mnogo Judov Jezusovih dni, »toda malo izvoljenih« med 144.000 zapečatene, ki podedujejo Nebeško kraljestvo (Matej 22:14; Razodetje 7:4).
10.–12. (a) Zakaj je Jezus ožigosal judovsko duhovščino in kakšno neusmiljeno sodbo je izrekel nad temi hinavci? (b) Kako se je obsodba nad odpadniškimi Judi končno izvršila?
10 Hinavska judovska duhovščina išče priložnosti, da bi ujela Jezusa na besedi, toda on jim odgovori na vsa zvita vprašanja in jih osramoti pred ljudmi. Ti odpadniški, pobožnjakarski Judje! Kako ostro jih Jezus graja! Hlepijo po ugledu, posebnih oblačilih in zvenečih nazivih, na primer »Učitelj« ali »Oče«, prav kot mnogi sodobni duhovniki. Jezus pove pravilo: »Kdor se bo poviševal, bo ponižan; in kdor se bo poniževal, bo povišan.« (Matej 23:12)
11 Jezus jih neusmiljeno ožigosa. Sedemkrat vzklikne »Gorje vam!« in jih imenuje slepe voditelje in hinavce. Vsakič ob obsodbi pove tudi jasen razlog. Zapirajo vstop v Nebeško kraljestvo. Če pojudijo kakega človeka, si še dvakrat bolj zasluži kazen gehene, čeprav je bil že prej obsojen na uničenje zaradi kakšnega velikega greha ali fanatizma. »Nespametni in zaslepljeni,« jih ožigosa Jezus; farizeji se namreč bolj zanimajo za tempeljsko zlato kot pa za pravo bogočastje v njem. Za pravico, usmiljenje in zvestobo se ne menijo; dajejo desetino od mete, kopra in kumine, opuščajo pa pomembne zadeve iz postave. Obredno umivanje ne bo nikoli očistilo njihove notranje oskrunjenosti — to lahko storijo le tako, da si po veri v Jezusovo žrtev očistijo srce. Njihova hinavščina in nezakonitost postavljata na laž ,pobeljeno‘ zunanjost (Matej 23:13-29).
12 Da, to je res gorje za farizeje, prave ,sinove tistih, ki so morili preroke‘ v davnini! To so kače, gadja zalega, obsojeni na geheno, saj ne bodo umorili le Jezusa, temveč tudi tiste, ki bodo nadaljevali njegovo delo. To je sodba, ki mora priti »nad ta rod«. Spolnila se je 37 let pozneje, ko so povsem razdejali Jeruzalem (Matej 23:30-36).
13. Kako tudi v današnjih dneh veljajo Jezusove pripombe o tempeljskih prispevkih?
13 Preden gre Jezus iz templja, še pohvali revno vdovo, ki je v zakladnico vrgla dva kovanca — »vse, kar je imela za preživljanje«. Zares pravo nasprotje pohlepnih bogatašev, ki v zakladnico mečejo le simbolične prispevke! Jehovove priče danes, podobno kot ta vdova, voljno žrtvujejo čas, energijo in denar, da bi podprle in razširile delo Kraljestva. Kako drugačne so od nemoralnih televizijskih pridigarjev, ki sleparijo čredo, sami pa grabijo bogastvo (Luka 20:45–21:4)!
11. nisan se izteka
14. Zakaj je bil Jezus žalosten in kako je odgovoril na nadaljnje vprašanje učencev?
14 Jezus se zjoka nad Jeruzalemom in njegovim ljudstvom ter izjavi: »Odslej me ne boste videli, dokler ne porečete: ,Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!‘ « (Matej 23:37-39) Ko pozneje Jezus sedi na Oljski gori, ga njegovi zaupni učenci vprašajo o tem, v odgovoru pa jim opiše znamenje, ki bo označilo njegovo navzočnost v kraljestveni moči in zaključek Satanove hudobne stvarnosti (Matej 24:1–25:46; Marko 13:1-37; Luka 21:5-36).
15. Kakšno znamenje je napovedal Jezus za svojo navzočnost v vlogi sodnika in od kdaj se spolnjuje?
15 Ko Jezus omeni sodbo, ki jo bo Jehova kmalu izvršil nad templjem, nakaže, da bo ta obenem predstavljala uničujoče dogodke ob zaključku celotne stvarnosti. Ta čas njegove navzočnosti bo označil izbruh vojn brez primere, pa tudi lakote, potresi in kužne bolezni, to bo čas brez ljubezni in poln nezakonitosti. Kako res je to v našem svetu od 1914. leta!
16., 17. Kakšno svetovno dogajanje je opisal Jezus in kako bi se morali kristjani odzvati na prerokbo?
16 Višek tega bo »velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi nikdar več ne bo«. Ker bo tako uničujoča kot potop v Noetovih dneh, Jezus opozori pred posvetnimi prizadevanji. »Čujte torej, ker ne veste, kateri dan pride vaš Gospod!« Kako srečni smo lahko, da Gospodarjev maziljeni ,zvesti in razumni suženj‘ razglaša opozorilo in skrbi za obilico duhovne hrane v tem dnevu njegove navzočnosti! (Matej 24:21, 42, 45-47)
17 V našem stoletju vidimo ,na zemlji stisko med narodi . . . ljudje koprnijo od strahu v pričakovanju tega, kar pride na ves svet‘. Toda Jezus nam pove: »Ko se bo to začelo goditi, se zravnajte in vzdignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« Potem pa še opozori: »Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena s požrešnostjo, pijanostjo in skrbmi za to življenje in da vas tisti dan ne ujame nenadoma kakor zanka.« Samo budni lahko obstanemo priznani v navzočnosti Jezusa, »Sina človekovega«. (Luka 21:25-28, 34-36)
18. Kako nas lahko spodbudita Jezusovi prispodobi o desetih devicah in o talentih?
18 Ob zaključku mojstrske napovedi sodobnih dogodkov Jezus pove tri prispodobe. Najprej s priliko o desetih devicah spet poudari, kako pomembno je ,čuti‘. S priliko o sužnjih in talentih pokaže, da je marljivost nagrajena s povabilom v ,gospodarjevo veselje‘. Te žive ponazoritve lahko zelo opogumijo maziljene kristjane, ki jih osebe iz prispodob predstavljajo, pa tudi veliko množico (Matej 25:1-30).
19., 20. Kakšen razveseljiv sodoben odnos oriše Jezusova prispodoba o ovcah in kozlih?
19 Tretja prispodoba se nanaša na čas, ko bo Jezus že sedel na slavnem nebeškem prestolu in bo že kralj. To je čas sodbe za narode in čas ločevanja zemeljskih ljudstev v dve skupini, na tiste, ki so krotki kot ovce, in tiste, ki so trmasti kot kozli. Ovce se zelo naprezajo v podpiranju Kraljevih bratov — ostanka maziljencev na zemlji v tem času konca sveta. Ovce so nagrajene z življenjem, nehvaležni kozli pa za večno uničeni (Matevž 25:31-46, AC).
20 Kakšni prijatelji so v času zaključka te stvarnosti druge ovce in Kraljevi brati! Čeprav je breme dela ob začetku Kristusove navzočnosti nosil maziljeni ostanek, danes kar 99,8 odstotkov Božjih služabnikov na zemlji spada med goreče druge ovce (Janez 10:16). Tudi oni so kot sodelavci neoporečnih maziljencev voljni prenašati ,lakoto, žejo, nagoto, bolezen in zapor‘.a
12. nisan
21. Kaj se je zgodilo 12. nisana in kako?
21 Zarota proti Jezusu se premakne z mrtve točke. Juda obišče višje duhovnike v templju in se z njimi pogodi, da jim bo izdal Jezusa za 30 srebrnikov. Tudi to je bilo napovedano (Zaharija 11:12).
13. nisan
22. Kaj so pripravili 13. nisana?
22 Jezus ostane v Betaniji, verjetno zato, da bi molil in razmišljal, učence pa pošlje v Jeruzalem »k temu in temu«. V domu tega človeka v veliki zgornji sobi pripravijo vse za pasho (Matej 26:17-19). Ko 13. nisana zaide sonce, jih Jezus tu zbere za najpomembnejšo svečanost v vsej zgodovini. Kaj se bo zgodilo 14. nisana? To bomo povedali v naslednjem članku.
[Podčrtne opombe]
a Naslednji članek nam bo pomagal še bolj ceniti zaupen odnos med maziljeno malo čredo in drugimi ovcami.
Kako bi povzel?
◻ Kako so nekateri gostoljubno sprejeli Jezusa v dneh od 8. do 10. nisana?
◻ Kako je Jezus 11. nisana razkrinkal hinavsko duhovščino?
◻ Katero veliko prerokbo je izgovoril Jezus in kako se danes spolnjuje?
◻ Kako so se dogodki stopnjevali 12. in 13. nisana?
[Slika na strani 12]
Jezus je pohvalil revno vdovo, ki je prispevala dva kovanca — vse, kar je imela