Največji človek, kar jih je kdaj živelo
»Ti si Kristus, Sin živega Boga.« (MATEJ 16:16)
1., 2. (a) Kako lahko določimo človekovo veličino? (b) Katere ljudi so v zgodovini imenovali velike in zakaj?
KAJ MENIŠ, kdo je največji človek, kar jih je kdaj živelo? Kako določaš človekovo veličino? Po njegovi vojaški sposobnosti, umskih zmožnostih, fizični moči?
2 Vzdevek véliki so dali več vladarjem, na primer, Kiru Velikemu, Aleksandru Velikemu in Karlu Velikemu, ki so ga tako klicali že za časa življenja. S svojo veličastno navzočnostjo so imeli velik vpliv na vse pod sabo.
3. (a) Kakšen je preskus za merjenje človekove veličine? (b) Kdo je po takem testu največji človek?
3 Zanimiv je test zgodovinarja H. G. Wellsa za merjenje človekove veličine. Pred več kot 50 leti je zapisal: »Zgodovinarjev preskus človekove veličine se glasi: ,Kaj je ostalo za njim, da bi raslo naprej? Ali je navedel ljudi, da še po njegovi smrti z nezmanjšano vnemo razmišljajo po novem?‘ « Takole je sklenil: »Po tem merilu se Jezus uvršča na prvo mesto.« Celo Napoleon Bonaparte je rekel: »Jezus Kristus vodi in vpliva na svoje podložnike, ne da bi bil vidno, fizično navzoč.«
4. (a) Kako si današnja mnenja o Jezusu nasprotujejo? (b) Kakšno mesto v zgodovini je Jezusu dal nekrščanski zgodovinar?
4 Vseeno nekateri trdijo, da Jezus ni zgodovinska oseba, temveč mit. Spet drugi se nagibajo v nasprotno skrajnost, Jezusa namreč obožujejo, menijo, da je bil on na zemlji Bog. Wells pa je izključno na temelju zgodovinskih dokazov v zvezi z bivanjem Jezusa kot človeka na zemlji zapisal: »Zanimivo in značilno je, da bi moral zgodovinar brez verskih predsodkov priznati, da ne more pošteno prikazati človeškega napredka, ne da bi ob tem upošteval vodilno vlogo revnega učitelja iz Nazareta. . . . Zgodovinar kot sem jaz, ki se niti nima ta kristjana, ugotavlja, da je človeški napredek neločljivo povezan z življenjem in značajem tega najznamenitejšega človeka.«
Je Jezus zares živel?
5., 6. Kaj sta o resničnem obstoju Jezusa morala reči zgodovinarja H. G. Wells in Will Durant?
5 Kaj pa, če bi kdo trdil, da Jezus v resnici sploh ni živel in je pravzaprav legenda, izmišljotina peščice ljudi iz prvega stoletja? Kako bi mu odgovoril? Čeprav Wells priznava, da »o [Jezusu] ne vemo toliko, kot bi hoteli«, vseeno opaža: »Vsi štirje evangeliji . . . upodabljajo zelo določno osebnost, v njih najdemo resnično pričevanje. Trditev, da ni nikoli živel in da so pripovedi o njegovem življenju izmišljene, je za zgodovinarja težja in povzroča precej več težav, kot pa če bistvene elemente evangelijev sprejme za dejstvo.«
6 Ugledni zgodovinar Will Durant razmišlja podobno: »Da bi si nekaj preprostih ljudi [ki so se imeli za kristjane] moglo v času enega samega rodu izmisliti tako mogočno in priljubljeno osebnost s tako vzvišeno etiko in s tako navdihujočo vizijo o vseljudskem bratstvu, bi bil že čudež, bolj čudežen od kateregakoli čudeža v evangelijih.«
7., 8. Kako močno je Jezus vplival na človeško zgodovino?
7 Takega dvomljivca bi zato lahko vprašali: Ali bi lahko mit — človek, ki ni nikoli živel, tako močno vplival na človeško zgodovino? V The Historians’ History of the World piše: »Zgodovinske posledice [Jezusovih] dejanj so bile že iz čisto posvetnega stališča pomembnejše kot dejanja katerekoli druge zgodovinske osebnosti. Novi vek, kot ga priznavajo vse glavne civilizacije sveta, se prične z njegovim rojstvom.« Pomislimo. Celo nekateri današnji koledarji temeljijo na letu, v katerem naj bi se bil rodil Jezus. »Datume pred tem letom navajamo kot pr. Kr. oziroma pred Kristusom,« razlaga The World Book Encyclopedia, »datume po tem letu pa kot A. D. oziroma anno domini (v letu Gospodovem).«
8 S svojimi silovitimi nauki in z ravnanjem v skladu z njimi Jezus že skoraj dva tisoč let močno vpliva na življenje mnogih, premnogih ljudi. Neki pisatelj je o tem lepo napisal: »Vse vojske, kar jih je kdaj korakalo, vsa bojna ladjevja, kar so jih kdaj zgradili, vsi parlamenti, kar jih je kdaj zasedalo, vsi kralji, kar jih je kdaj vladalo, vsi skupaj niso tako močno vplivali na življenje človeka na tej zemlji kot On.« Kritiki pa še vseeno trde: ,Vse, kar vemo o Jezusu, piše v Bibliji. Drugih istodobnih zapisov o njem ni.‘ Ali pa je to res?
9., 10. (a) Kaj so o Jezusu zapisali zgodnji posvetni zgodovinarji in pisci? (b) Kaj na temelju pričevanja zgodnjih zgodovinarjev sklepa ugledna enciklopedija?
9 Omembe Jezusa Kristusa pri zgodnjih posvetnih zgodovinarjih so sicer borne, obstajajo pa. Ugledni rimski zgodovinar Kornelij Tacit iz prvega stoletja je zapisal, da je rimski cesar Neron ,kristjane obdolžil za požig Rima‘, in pojasnil: »Ime [kristjan] izhaja od Kristusa, ki ga je za Tiberijevega vladanja dal usmrtiti prokurator Poncij Pilat.« Suetonij in Plinij mlajši, tudi tedanja rimska pisca, prav tako omenjata Kristusa. Jožef Flavij, judovski zgodovinar iz prvega stoletja, je v svojih Židovskih starožitnostih pisal o krščanskem učencu Jakobu, ki da je bil »brat Jezusa, ki so mu rekli Kristus«.
10 The New Encyclopædia Britannica zato zaključuje: »Ti med sabo neodvisni zapisi dokazujejo, da v starem veku celo nasprotniki krščanstva niso nikoli podvomili v Jezusov obstoj, ki so ga prvič, čeprav iz nezadostnih razlogov, spodbijali ob koncu 18., v 19. ter na začetku 20. stoletja.«
Kdo je Jezus v resnici bil?
11. (a) Kje edino najdemo bistvene zgodovinske informacije o Jezusu? (b) Kaj so se o Jezusovi identiteti spraševali njegovi učenci?
11 V bistvu so vse, kar je znanega o Jezusu, vendarle napisali njegovi privrženci iz prvega stoletja. Njihovi zapisi so se ohranili v evangelijih — biblijskih knjigah, ki sta jih napisala apostola Matej in Janez ter učenca Marko in Luka. Kaj njihova poročila povedo o Jezusu? Kdo je v resnici bil? Tudi njegovi tovariši iz prvega stoletja so si s tem belili glavo. Ko so videli, kako je Jezus s pretnjo čudežno pomiril razburkano morje, so se začudeno spraševali: »Kdo neki je ta?« Kasneje je Jezus vprašal svoje apostole: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« (Marko 4:41; Matej 16:15)
12. Kako vemo, da Jezus ni Bog?
12 Kako bi odgovoril, če bi te kdo vprašal, kdo je bil Jezus? Mnogi v krščanstvu bi seveda rekli, da je bil vsemogočni Bog v človeški podobi, učlovečeni Bog. Vendar ga njegovi tovariši niso imeli za Boga. Apostol Peter mu je rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« (Matej 16:16) Iščimo, kolikor hočemo, nikjer ne bomo mogli prebrati, da je Jezus trdil, da je Bog. Ne, Judom je povedal, da je »Božji sin«, ne Bog (Janez 10:36).
13. V čem se Jezus razlikuje od vseh ostalih ljudi?
13 Ko je Jezus hodil po razburkanem morju, je to učence prepričalo, da ni navaden človek (Janez 6:18-21). Bil je čisto poseben človek. To pa zato, ker je pred tem živel kot duhovno bitje pri Bogu v nebesih, da, kot angel, in Biblija ga imenuje nadangel (1. Tesaloničanom 4:16; Juda 9). Bog ga je ustvaril pred vsem drugim (Kološanom 1:15). Jezus je neštete milijarde let še pred ustvaritvijo snovnega vesolja v nebesih užival zaupno tovarištvo s svojim Očetom, Bogom Jehovom, velikim Stvarnikom (Pregovori 8:22, 27-31; Pridigar 12:1).
14. Kako je Jezus postal človek?
14 Nato pa je pred kakimi dva tisoč leti Bog življenje svojega Sina prenesel v maternico neke žene. Tako je postal človek, Božji sin, povsem običajno ga je rodila ženska (Galačanom 4:4). Ko se je Jezus razvijal v materinem telesu, pa tudi v fantovskih letih, je bil pač odvisen od teh, ki mu jih je Bog izbral za zemeljske starše. Ko pa je zrasel v moža, se mu je povrnil ves spomin na prejšnji obstoj pri Bogu v nebesih. To se je zgodilo ob njegovem krstu, ko »so se nad njim odprla nebesa« (Matej 3:16; Janez 8:23; 17:5).
15. Kako vemo, da je Jezus na zemlji bil popoln človek?
15 Jezus je bil zares edinstven človek. Pa vendar le človek, enak Adamu, ki ga je Bog ustvaril in postavil v edenski vrt. Apostol Pavel je pojasnil: »Prvi ,človek‘ Adam ,je postal živo bitje‘, poslednji Adam pa oživljajoč duh.« Jezus je imenovan »poslednji Adam«, ker je bil prav tako kot prvi Adam popoln človek. Ko pa je Jezus umrl, je bil obujen kot duhovna oseba in tak se je pridružil Očetu v nebesih (1. Korinčanom 15:45).
Kako najbolje spoznati Boga
16. (a) Zakaj je bilo tovarištvo z Jezusom takšna prednost? (b) Zakaj lahko rečemo, da kdor je videl Jezusa, je videl tudi Boga?
16 Pomislimo na izjemno prednost tistih, ki so spremljali Jezusa v času njegovega zemeljskega bivanja! Zamislimo si, kaj je pomenilo poslušati, pogovarjati se, opazovati in celo delati z nekom, ki je bil morda milijarde let v nebesih najboljši prijatelj Boga Jehova! Jezus je kot zvesti sin v vsem posnemal svojega nebeškega Očeta. Posnemal ga je tako natančno, da je malo pred smrtjo lahko rekel apostolom: »Kdor je videl mene, je videl Očeta.« (Janez 14:9, 10) Tudi na zemlji je vselej naredil tako, kot bi to naredil njegov Oče, vsemogočni Bog. Ko torej preučujemo življenje in službo Jezusa Kristusa, pravzaprav spoznavamo Boga.
17. Čemu je služila serija »Jezusovo življenje in služba« v Stražnem stolpu?
17 Zato serija Jezusovo življenje in služba, ki je v Stražnem stolpu izhajala od avgusta 1985 do junija 1991, ni le odlično upodobila Jezusa, temveč nas je tudi ogromno naučila o njegovem nebeškem Očetu, Bogu Jehovu. Že po prvih dveh delih se je pionir takole zahvalil družbi Watch Tower: »Le kako bi se lahko bolje zbližali z Očetom, kot da bolje spoznamo Sina!« Čista resnica! Očetova ljubezniva skrb za človeštvo in njegova širokosrčnost sta se poveličali v Sinovem življenju.
18. Kdo je avtor kraljestvenega sporočila in kako je to priznal Jezus?
18 Res je lepo opazovati, kako se je iz ljubezni Jezus povsem podložil svojemu Očetu. »Ničesar ne delam sam od sebe,« je rekel Judom, ki so mu stregli po življenju, »ampak govorim to, kar me je naučil Oče.« (Janez 8:28) Jezus torej ni oznanjal svojega sporočila. Prihajalo je od Boga Jehova! In Jezus je to vedno znova priznaval. »Kajti nisem govoril sam od sebe,« je rekel, »temveč Oče mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj oznanim, . . . Kar torej govorim, govorim tako, kakor mi je povedal Oče.« (Janez 12:49, 50)
19. (a) Kako vemo, da je Jezus poučeval ravno tako kot Jehova? (b) Zakaj je Jezus največji človek, kar jih je kdaj živelo?
19 Jezus pa ni le govoril ali učil, kar mu je naročil Oče. Naredil je veliko več. Govoril in učil je tako, kot bi to delal sam Oče. Razen tega se je obnašal in ravnal prav tako, kot bi se v takšnih okoliščinah obnašal in ravnal Oče. »Sin ne more delati ničesar sam od sebe,« je pojasnil, »ampak le to, kar vidi, da dela Oče; kar namreč dela Oče, dela enako tudi Sin.« (Janez 5:19) Jezus je popolno odseval svojega Očeta, Boga Jehova. Zato ni čudno, da je Jezus največji človek, kar jih je kdaj živelo! Zagotovo je potem nujno, da dobro spoznamo tega najznamenitejšega človeka!
Jezus je razodel Božjo ljubezen
20. Kako je apostol Janez mogel vedeti, da ,je Bog ljubezen‘?
20 Česa se še posebej naučimo, če podrobno preučujemo Jezusovo življenje in službo? Apostol Janez je priznal, da »Boga ni nikoli nihče videl« (Janez 1:18). Vendar je v svojem Prvem pismu 4:8 z vsem zaupanjem napisal: »Bog je ljubezen.« To je lahko zapisal, ker je poznal Božjo ljubezen prek tega, kar je videl v Jezusu.
21. Kaj je Jezusa naredilo za največjega človeka?
21 Jezus je bil, tako kot Oče, usmiljen, prijazen, ponižen in priljuden. Šibki in zatirani so se ob njem prijetno počutili, prav tako pa tudi vsi drugi — moški, ženske in otroci, revni in bogati, mogočniki, pa tudi veliki grešniki. Tako je še zlasti Jezusova nenadkriljiva ljubezen, v kateri je posnemal Očeta, tisto, kar je iz njega naredilo največjega človeka, kar jih je kdaj živelo. Celo Napoleon Bonaparte je baje rekel: »Aleksander, Cezar, Karel Veliki in jaz smo ustanovili cesarstva. Toda kako so nam uspeli ti podvigi? S silo. Edino Jezus Kristus je svoje kraljestvo zgradil na ljubezni in danes bi zanj umrlo na milijone ljudi.«
22. Kaj je bilo revolucionarnega v Jezusovih naukih?
22 Jezusovi nauki so bili revolucionarni. »Ne upirajte se hudobnežu,« je svaril Jezus, »ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo.« »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo.« »Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim!« (Matej 5:39, 44; 7:12) Kako drugačen bi bil svet, če bi se vsi držali teh naukov!
23. S čim je Jezus segel ljudem v srce in jih navedel, da delajo dobro?
23 Jezusove prilike, oziroma prispodobe, sežejo v srce in spodbujajo k dobremu in odvračajo od slabega. Morda se spomnite njegove znane zgodbe o zaničevanem Samarijanu, ki je pomagal ranjencu drugačnega porekla, ki mu njegovi rojaki niso pomagali. Ali pa zgodbe o usmiljenem in prizanesljivem očetu in zapravljivem sinu. Morda se spomnite tiste o kralju, ki je sužnju odpisal dolg 60 milijonov denarjev, ta pa je takoj dal zapreti svojega tovariša, ker mu ni mogel vrniti borih 100 denarjev. Jezus je s preprostimi prispodobami zbudil odpor do sebičnosti in pohlepa ter napravil ljubezen in usmiljenje privlačno! (Matej 18:23-25; Luka 10:30-37; 15:11-32)
24. Zakaj lahko rečemo, da je bil Jezus nedvomno največji človek, kar jih je kdaj živelo?
24 Vendar pa je ljudi k Jezusu še posebej privlačilo in jih spodbujalo k dobremu to, da je sam živel povsem po tistem, kar je učil. Delal je po svojih naukih in potrpežljivo prenašal napake drugih. Ko so se njegovi učenci pričkali, kdo je največji, jih je prijazno opomnil, ne pa ostro oštel. Ponižno jim je služil, celo noge jim je umil. (Marko 9:30-37; 10:35-45; Luka 22:24-27; Janez 13:5) In končno, voljno je pretrpel mučeniško smrt, ne le zanje, temveč za vse človeštvo! Brez dvoma je Jezus največji človek, kar jih je kdaj živelo!
Kako bi odgovoril?
◻ Kaj dokazuje, da je Jezus zgodovinska oseba?
◻ Kako vemo, da je bil Jezus le človek, pa vendar drugačen od vseh ostalih?
◻ Zakaj se s preučevanjem Jezusovega življenja najbolje učimo o Bogu?
◻ Kaj se lahko pri učenju o Jezusu naučimo o Božji ljubezni?
[Slika na strani 10]
Jezusovi apostoli so se čudili: »Kdo neki je ta?«