Pregledovanje značilnosti Božjega neprecenljivega dragulja — Biblije!

LETA 1867 je južnoafriški poljedelec Schalk van Niekerk opazoval otroke, kako se igrajo z nekakšnimi kamni. Njegovo pozornost je pritegnil izredno svetel in lep kamen. ”Če ti je všeč, ga lahko imaš,“ mu je dejala mati otrok. Van Niekerk je poslal kamen na preiskavo k mineralogu. Otroci se niso zavedali, da so se igrali z velikim diamantom, vrednim 500 funtov.

Ali je možno, da tudi ti poseduješ dragulj neprecenljive vrednosti, pa se tega ne zavedaš? Mnogi imajo na primer Biblijo, najuspešnejšo knjigo vseh časov, ki je v celoti ali delno na voljo v prek 1 900 jezikov. Toda večina ljudi Biblije ni nikoli brala in zato malo vedo o vsebini.

Biblija trdi, da je ’navdihnjena od Boga‘, in je potemtakem Božja beseda. (2. Timoteju 3:16; primerjaj 1. Tesaloničanom 2:13.) Ta knjiga je najdragocenejše imetje človeštva. Iz nje izvemo, kako lahko že sedaj iz življenja izluščimo največ, in kar je še pomembnejše, kako lahko dosežemo večno življenje. (Janez 17:3, 17) Ali je lahko kaj dragocenejše od tega?

Toda da bi nekdo lahko cenil tak dragulj in njegov sijaj, ga mora poznati. Na prvi pogled se to zdi dokaj težko. Navsezadnje je Biblija zbirka 66 različnih knjig. Kaj je v njih? Ali morajo biti v takem vrstnem redu? Če da, kako lahko poiščemo določene biblijske odlomke?

Spoznavanje Biblije je izziv. Tudi Biblija je, kakor pravi dragulj, simetrična. To lahko ugotovimo, če na kratko pregledamo vsebino.

Hebrejski spisi kažejo na Kristusa

Biblijo navadno delijo na Staro zavezo in Novo zavezo. Toda ta naziva sta napačna, saj navajata na misel, da je Stara zaveza zastarela in zato malo vredna. Ustreznejši naziv za ta del Svetega pisma bi bil Hebrejski spisi, saj je bil v glavnem pisan v hebrejščini. Nova zaveza je bila napisana v grščini, v prvem stoletju našega štetja. Zato je prikladnejši naziv Krščanski grški spisi.

Prva biblijska knjiga, Genesis, pričenja z opisom dobe, ko je Bog ustvarjal nebesa in zemljo in je zemljo pričel pripravljati za prebivanje ljudi. Prva dva človeka sta bila ustvarjena popolna, toda ker sta grešila, je to imelo tragične posledice za potomstvo. Biblija kakor dragulj, ki ga vidimo v megleni svetlobi, ponuja žarek upanja za grešno človeštvo: ”seme“ ali ”zarod“, ki bo nazadnje odpravil posledice greha in smrt. (1. Mojzesova 3:15) Kdo bo to Seme? V Genezi je zapisan rodovnik tega Semena, opisuje pa tudi življenje njegovih zvestih prednikov, kot so bili Abraham, Izak in Jakob.

Eksodus nato opisuje Mojzesovo rojstvo. Njegovo življenje v mnogočem ponazarja življenje bodočega Semena. Po desetih stiskah je Izrael zmagoslavno odšel iz Egipta in ob gori Sinaj postal Božji izbrani narod. Leviticus vsebuje, kot nakazuje že ime, Božje zahteve za levitsko duhovništvo v Izraelu. Numeri pripoveduje o preštevanju Izraelcev (s popisom) in dogodke med tavanjem Izraelcev po pustinji. Ko so bili pripravljeni za vstop v Obljubljeno deželo, so Izraelci dobili zadnje Mojzesove spodbude. To je tema Deuteronomiuma. Mojzes je usmeril pozornost na bodoče Seme in spodbujal narod, naj posluša ’preroka, ki ga bo Bog obudil‘. (5. Mojzesova 18:15)

Sledijo zgodovinske knjige. Zvečine so razvrščene po časovnem zaporedju. Jozuetova knjiga opisuje zavzetje in razdelitev Obljubljene dežele. Knjiga sodnikov pripoveduje o dramatičnih dogodkih v naslednjih letih, ko so v Izraelu vladali sodniki. Rutina knjiga govori o bogaboječi ženski, ki je živela v času sodnikov in je imela prednost, da je postala prednica Jezusa Kristusa.

Razdobje vladanja sodnikov se je seveda končalo. Prva Samuelova knjiga pripoveduje o tragičnem vladanju prvega izraelskega kralja, Savla, kakor ga je videl prerok Samuel. Druga Samuelova knjiga opisuje uspešno vladavino Davida, Savlovega naslednika. Prva in Druga knjiga kraljev nas nato popeljeta skozi slavno Salomonovo vladavino do žalostnega izgnanstva izraelskega naroda v Babilon 607. leta pred našim štetjem. Prva in Druga kroniška knjiga kratko ponovita to zgodovino iz izhodiščne točke naroda, ki se je vrnil iz izgnanstva. Nazadnje Ezdrova, Nehemijeva in Esterina knjiga opisujejo vrnitev Izraelcev v domovino, vsebujejo pa tudi nekaj zgodovinskih dogodkov, ki so se pripetili po tem.

Sledijo pesniške knjige, ki vsebujejo najlepšo poezijo, ki je bila kdajkoli napisana. Jobova knjiga je vznemirljiv prikaz neoporečnosti človeka kljub trpljenju in kako je bil nagrajen. Knjiga psalmov vsebuje hvalnice Jehovu in prošnje za milost in pomoč. Psalmi so tolažili številne Božje služabnike. Razen tega vsebujejo številne prerokbe, ki pojasnjujejo Mesijev prihod. Knjiga pregovorov in Pridigar odkrivata sijaj Božje modrosti v obliki kratkih izrekov, Visoka pesem pa je vrhunska ljubezenska pesnitev z globokim preroškim pomenom.

Naslednje knjige — 17 jih je, od Izaija do Malahija — so v glavnem preroške. Vse razen Žalostink nosijo piščevo ime. Mnogo teh prerokb se je že spolnilo na presenetljiv način. Opozarjajo pa tudi na vrhunske dogodke danes in v bližnji prihodnosti.

Hebrejski spisi so torej presenetljivo raznoliki. Toda vse knjige imajo skupno temo. Njihove prerokbe, rodovniki in dramatični dogodki, so polni modrosti in preroškega pomena.

Krščanski grški spisi — pojavi se Seme

Štiri tisočletja so minila, odkar je človek zapadel v greh. Nenadoma se na zemlji pojavi dolgo pričakovano Seme, Mesija, Jezus! Krščanski grški spisi beležijo delovanje tega ključnega lika človeške zgodovine v štirih različnih, vendar dopolnjujočih se knjigah, imenovanih evangeliji. To so Matejev, Markov, Lukov in Janezov evangelij.

Ta štiri evangelijska poročila so za kristjane zelo dragocena. Pripovedujejo o Jezusovih presenetljivih čudežih, smiselnih prispodobah, seznanijo nas s pridigo na gori, z zgledom ponižnosti in sočutja, brezpogojne pokornosti Očetu, ljubezni do ”ovc“, žrtvene smrti in slavnega vstajenja in nas spodbujajo, da Božjega sina iskreno ljubimo. Predvsem pa se tako zbližamo s tistim, ki je Kristusa poslal — z Bogom Jehovom. Ta poročila zaslužijo, da jih prebiramo vedno znova.

Apostolska dela opisujejo dogodke, ki niso zajeti v evangelijih. Pripovedujejo o prvih letih krščanske skupščine, to je od binkošti do Pavlovega zapora v Rimu 61. leta našega štetja. V tej knjigi beremo o prvem krščanskem mučeniku, o spreobrnitvi Savla, ki je postal apostol Pavel, o spreobrnitvi prvih poganov in o Pavlovih vznemirljivih oznanjevalskih popotovanjih. Ta poročila so navdušujoča, istočasno pa krepijo vero.

Nato sledi 21 pisem ali poslanic. Prvih štirinajst je napisal Pavel in se imenujejo po kristjanih ali skupščinah, ki jim je pisal. Ostala so imenovana po piscih — Jakobu, Petru, Janezu in Judu. V teh pismih je pravo bogastvo nasvetov in spodbud! V njih so zapisani nauki in spolnitve prerokb. Kristjanom pomagajo, da se obdržijo ločeni od sprijenega okolja, v katerem morajo živeti. Poudarjajo, da je potrebno razvijati bratsko ljubezen in druge boguvšečne lastnosti. Nudijo vzorec za pravilno organiziranje skupščine pod vodstvom duhovno starejših mož.

Kakor Hebrejski, tako se tudi Grški spisi končajo s preroškim prizvokom. Razodetje, ki ga je apostol Janez napisal okoli 96. leta našega štetja, poveže niti prerokb in glavno temo Biblije — opravičenje Jehovovega imena po Mesijanskem kraljestvu. Niz videnj nazorno slika uničenje verskih, vojaških in političnih sil Satanovega sprijenega sistema. Te bo nadomestilo Kristusovo prestolno mesto, ki se bo usmerilo na upravljanje zemeljskih zadev. Bog obljublja, da bo pod to kraljevsko vladavino ’obrisal vsako solzo in . . . da smrti ne bo več‘. (Razodetje 21:4)

Ali še kdo dvomi, da je Biblija brezhiben dragulj, ki odseva Božjo svetlobo? Če je še niste prebrali, zakaj je ne bi pričeli? Pritegnila vas bo njena skladnost, prosvetlila genijalnost, prevzela lepota, njeno sporočilo pa vas bo navdušilo. To je zares ’popolno darilo . . . od Očeta nebesnih luči‘. (Jakob 1:17)

[Tabela na strani 28, 29]

SEZNAM BIBLIJSKIH KNJIG

Naveden je tudi pisec, mesto pisanja, čas, ko je bilo pisanje zaključeno in razdobje, na katerega se knjiga nanaša.

Imena piscev nekaterih knjig in krajev pisanja so nezanesljivi. Mnogi datumi so le približni. Znak p. pomeni ”po“, pr. pomeni ”pred“ in znak o. pomeni ”okoli“ oziroma ”približno“.

Knjige Hebrejskih spisov (p.n.š)

Exodus Mojzes pustinja 1512 1657-1512

Leviticus Mojzes pustinja 1512 1 mesec (1512)

Jozue Jozue Kanaan o. 1450 1473-o. 1450

Sodniki Samuel Izrael o. 1100 o. 1450-o.1120

2. Samuelova Gad; Natan Izrael o. 1040 1077-o. 1040

2. kroniška Ezdra Jeruzalem (?) o. 460 1037-537

Ezdra Ezdra Jeruzalem o. 460 537-o. 467

Nehemija Nehemija Jeruzalem p. 443 456-p. 443

Pridigar Salomon Jeruzalem pr. 1000

Izaija Izaija Jeruzalem p. 732 o. 778-p. 732

Ezekijel Ezekijel Babilon o. 591 613-o. 591

Danijel Danijel Babilon o. 536 618-o. 536

Joel Joel Judeja o. 820 (?)

Amos Amos Judeja o. 804

Abdija Abdija o. 607

Jona Jona o. 844

Mihej Mihej Judeja pr. 717 o. 777-717

Nahum Nahum Judeja pr. 632

Habakuk Habakuk Judeja o. 628 (?)

Sofonija Sofonija Judeja pr. 648

Agej Agej Jeruzalem 520 112 dni(520)

Zaharija Zaharija Jeruzalem 518 520-518

Malahija Malahija Jeruzalem p. 443

Knjige Krščanskih grških spisov (n.š.)

Marko Marko Rim o. 60-65 29-33 n.š.

Rimljanom Pavel Korint o. 56

1. Korinčanom Pavel Efez o. 55

2. Korinčanom Pavel Makedonija o. 55

Efežanom Pavel Rim o. 60-61

Filipljanom Pavel Rim o. 60-61

Kološanom Pavel Rim o. 60-61

1. Timoteju Pavel Makedonija o. 61-64

2. Timoteju Pavel Rim o. 65

Titu Pavel Makedonija (?) o. 61-64

Filemonu Pavel Rim o. 60-61

Hebrejcem Pavel Rim o. 61

1. Petrovo Peter Babilon o. 62-64

2. Petrovo Peter Babilon (?) o. 64