Biblija — Ali je Božja beseda
JEHOVA, Bog neomejene moči in ugleda, ima prav gotovo pravico, da komunicira s svojimi človeškimi stvarjenji na kakršenkoli način želi. Če se je odločil, da bo spregovoril prek pisane besede, pa bi moral poskrbeti, da se njegovo sporočilo tudi ohrani v vseh teh letih. Je bilo tako v primeru Biblije?
Kakšnih 1 500 let pred Kristusom, ko se je začela pisati Biblija, so obstojali tudi številni drugi verski zapisi. Vendar so se vsi ti prenehali uporabljati in sčasoma celo izginili. Arheologi so nekatere odkrili in so sedaj kot umetniška dela razstavljeni v muzejih. Nasprotno pa tudi tisti deli Biblije, ki so bili napisani pred več kot tri tisoč leti, niso bili nikoli pozabljeni; njihovi prepisi so se ohranili prav do današnjih dni. To je res presenetljivo, še posebej, če pomislimo na sovražno delovanje proti Bibliji skozi vso zgodovino. Nobena druga knjiga ni bila predmet tako zlohotnega nasprotovanja in mržnje. Zaradi branja ali razširjanja Biblije so ljudi kaznovali z globami, zaporom, mučenjem in pogosto tudi s smrtjo.
Kako se je sama knjiga lahko ohranila v takšnih okoliščinah? Biblija sama nam pove: ”Gospodova [Jehovova, New World Translation] beseda pa ostane na veke.“ (1. Petrovo 1:25) Njena trajnost in neuničljivost nam jo pomagata prepoznati kot sveto Božjo besedo.
Poleg tega bi upravičeno pričakovali, da bo Božje sporočilo človeštvu na razpolago po celem svetu. Ali je tako z Biblijo? Prav gotovo! Nobena knjiga v vsej zgodovini ni bila niti približno tako razširjena kot Biblija. Ocenjujejo, da je bilo natisnjenih skoraj 3 000 000 000 Biblij. Razen tega ni bila nobena druga knjiga prevedena v toliko jezikov. Celotno Biblijo ali posamezne dele lahko sedaj beremo v več kot 1 900 različnih jezikih. The American Bible Society (Ameriška biblijska družba) poroča, da je dandanes dostopna 98 odstotkom svetovnega prebivalstva. The New Encyclopædia Britannica (Nova britanska enciklopedija) imenuje Biblijo za ”verjetno najvplivnejšo zbirko knjig v človeški zgodovini“. Zato ni pretirana trditev, da je najpomembnejša knjiga na svetu.
Notranja skladnost Biblije, od začetka do konca, je sama po sebi močan dokaz, da je bila resnično navdihnjena od Boga. Bi bilo razumno pričakovati, da bi se lahko spisi 40 piscev, pisani v razdobju več kot 1 600 let izkazali popolnoma skladni, z eno vodilno temo? Če bi bilo to prepuščeno slučaju ali samo človeškemu nadzoru, bi bilo nemogoče. To pa velja za vseh 66 knjig, ki sestavljajo Biblijo. Samo nadčloveška, dolgoživeča inteligenca je lahko avtor takšnega izrednega dela.
Ne le zgodovina
Zgodovinska biblijska vsebina je zares izredna. Toda Božje sporočilo, ki vsebuje le zgodovinske podatke, bi nam kaj malo koristilo. Potrebujemo vodstvo in modrost in to lahko najdemo v Bibliji. Tako nas spodbuja, naj razvijamo ’ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestobo, krotkost, samoobvladanje‘ — lastnosti, o katerih veliko piše na vseh biblijskih straneh. (Galačanom 5:22, 23; Kološanom 3:12-14) Biblija priporoča delavnost, čistočo, poštenost, zakonsko zvestobo, spoštovanje in ljubezen do soljudi; vsebuje pa tudi izobilje nasvetov o obnašanju v družini in družbi.
Biblijski nasvet se izkaže res koristen, če ga upoštevamo. Biblija nas osvobodi nevednosti in praznoverja. (Janez 8:32) Njena modrost je brez primerjave. Biblija resnično vsebuje božansko modrost.
Trditev, da je ”Božja beseda . . . živa in silovita“ je popolnoma v soglasju s tem, kako Biblija dejansko spreminja ljudi. (Hebrejcem 4:12) Danes so milijoni premagali slabe osebnostne lastnosti in pogubno ravnanje so nadomestili z boljšim. To pa zato, ker so si biblijska merila vtisnili v srce. (Efežanom 4:22)
Kaj pa se zgodi, če se ne upošteva biblijskih meril? Posledice so: trpljenje in beda, vojne, revščina, spolno prenosljive bolezni in razbite družine. Edino takšne so lahko posledice, saj prezirati Božjo besedo pomeni zavračati vodstvo Boga, ki je ustvaril človeka in ki pozna njegove potrebe.
Biblija pa napoveduje tudi prihodnost, česar ljudje ne morejo. Prerokovala je vzpon svetovnih sil vse od Babilona skozi vsa stoletja do današnjih dni. (Danijel, 2., 7., 8. poglavje) Pred skoraj dva tisoč leti pa se je v Biblijo zapisal tudi točen opis svetovnega stanja v našem 20. stoletju. (Matej, 24. in 25. poglavje; Marko 13. poglavje; Luka 21. poglavje; 2. Timoteju 3:1-5; 2. Petrovo 3:3, 4; Razodetje 6:1-8) Dolga vrsta spolnjenih biblijskih prerokb nam zagotavlja, da so izgledi za srečno prihodnost, zapisani na njenih straneh, resnični.
Naša odgovornost
Vse navedeno neovrgljivo dokazuje, da je Bog dejansko komuniciral z ljudmi. Božje sporočilo so res zapisovali nepopolni ljudje. Vendar zato ne smemo misliti, da je Biblija kaj manj pristna kot bi bilo Božje ustno sporočilo ali sporočilo po angelih ali neko čudežno sporočilo, zapisano v nebesih in vročeno ljudem na zemlji.
Priznanje navdihnjenja oziroma božanskega izvora Biblije pa nam nalaga tudi odgovornost. Jehova upravičeno pričakuje, da bomo njegovo Besedo redno brali. (Psalm 1:1, 2) Če hočemo, da nam branje Biblije koristi, moramo imeti pravilen odnos do nje. Bralec se mora zavedati, da se Biblije ne bere samo kot neko literarno delo. Sprejeti se jo mora ”ne kot človeško besedo, ampak, kar dejansko je, kot božjo besedo“. (1. Tesaloničanom 2:13)
Nekatere stvari v Bibliji bodo najbrž težko razumljive. Vendar se z rednim branjem veča razumevanje in pridobiva celovitejše spoznanje Božje volje in namenov. (Hebrejcem 5:14) Morda še niste popolnoma prepričani, da je Biblija navdihnjena Božja beseda. Toda bodimo dosledni, kako lahko verjamete ali ne verjamete Bibliji, če je niste temeljito proučili?
Kljub današnjemu neverovanju v njen božanski izvor, pa je skrbna preiskava Biblije spodbudila številne razumne ljudi, da soglašajo z besedami apostola Pavla: ”Naj se rajši pokaže, da je Bog resnicoljuben, vsak človek pa lažniv.“ (Rimljanom 3:4)
[Graf na strani 4]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Biblija je danes dostopna 98 odstotkom svetovnega prebivalstva
Nobena druga knjiga v zgodovini se ni niti približala biblijski nakladi, ocenjeni na 3 000 000 000 izvodov. The New Encyclopædia Britannica jo imenuje ”verjetno najvplivnejšo knjižno zbirko v človeški zgodovini“
[Slike na strani 4]
Biblija se je ohranila, medtem ko so drugi verski spisi postali le muzejska vrednost
Zgoraj: Asirsko poročilo o potopu
Desno: Molitev k egiptovskemu bogu Ra
[Vir slike]
Oboje: Z dovoljenjem kuratorja Britanskega muzeja
[Slika na strani 5]
Pisalo jo je 40 različnih piscev v več kot 1 600 let dolgem razdobju, pa vendar se Biblija od začetka do konca ukvarja z eno vodilno temo. Samo nadčloveška, dolgoživeča inteligenca je lahko avtor takšnega izrednega dela
[Slika na strani 5]
Vzpon svetovnih sil vse od Babilona skozi vsa stoletja do današnjih dni, je bil prerokovan v Bibliji. (Danijel 2, 7, 8)
Desno: Cesar Avgust
[Vir slike]
Museo della Civiltà Romana, Rim
[Slika na strani 6]
Pred skoraj dva tisoč leti je Biblija točno napovedala današnje svetovno stanje. (Matej 24, 25; Marko 13; Luka 21; 2. Timoteju 3:1-5; 2. Petrovo 3:3, 4; Razodetje 6:1-8) Nezmotljiva točnost biblijskih prerokb nam zagotavlja, da se bo Božja obljuba o zemeljskem raju brez dvoma spolnila
[Vir slike]
Reuters/Bettmann Newsphotos