Preračunati stroške selitve na premožni Zahod
PRIZOR je značilen za konzulate v vseh deželah v razvoju: čakalnica polna ljudi, ki živčno čakajo, da jih pokličejo na pogovor. Na osnovi tega kratkega, a pomembnega pogovora, bo odločeno, ali bodo dobili vizo za katero od industrijskih zahodnih držav. Mnogi menijo, da bo to vozovnica k večji blaginji. ”Trdo sem delal štiri leta, pa si še radia nisem mogel privoščiti,“ se je pritoževal mladenič iz Zahodne Afrike. ”Če bi živel v Angliji ali v Združenih državah Amerike, bi sedaj imel avto in svoje stanovanje.“
Ni težko razumeti zakaj imajo mnogi v revnih, razvijajočih se narodih, takšno mišljenje. Delo je težko najti, plača pa je slaba. Inflacija spodkoplje prihranke. Stanovanje je težko dobiti in so zato prenapolnjena. Ljudje nosijo oblačila, ki so jih zavrgli tisti iz bogatejših držav. Mnogim se zdi, da se pogrezajo v gospodarski živi pesek.
In kako privlači ta premožni Zahod! Mladenič iz Sierra Leoneja je rekel: ”Nekateri, ki so šli v tujino in prišli nazaj, pripovedujejo zgodbe, ki nas opogumljajo, da bi sami pogledali te industrijske države. Pravijo, da moraš trdo delati, vendar pa dobro zaslužiš, tako da se lahko preživljaš in kupiš celo kaj razkošnega, tako kot je avto. Če se vrneš sem s kakšnimi dva tisoč dolarji, lahko postaneš podjetnik in se poročiš.“
Nič čudnega ni, da tudi nekateri Božji služabniki tako razmišljajo. Neka sestra iz Afrike je rekla: ”Mladi v Božji organizaciji poslušamo pogovore o tem, kako dobro gre tistim, ki so odšli v tujino. Zato se včasih vprašam: ’Kaj pa jaz? Zakaj moram tukaj trpeti? Naj grem ali naj ostanem?‘ “
Če bi ti živel v revni deželi, bi morda podobno razmišljal o preselitvi, da bi izboljšal svoje življenje. Toda preselitev v tujo deželo je velik podvig, drag in resen korak. Morda se boš moral naučiti nov jezik, si pridobiti nove delovne spretnosti, se prilagoditi novi kulturi, prenašati predsodke, ki jih mnogi izražajo do tujcev in se naučiti povsem novega načina življenja. Toda mnogi kristjani so bili v vsem tem uspešni in so se izkazali kot prava pridobitev za skupščine v novi domovini, saj služijo kot zgledni oznanjevalci, pionirji, starešine in pomočniki.
Toda niso vsi tako dobro uspeli. Nekaterim so stresi in pritiski preselitve uničili duhovnost. Potemtakem je očitno, da se za tako selitev ne gre odločiti brez resnega razmisleka v molitvi. V Pregovorih 3:5, 6, Biblija svetuje: ”Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, in na svojo razumnost se ne zanašaj! Na vseh svojih potih misli nanj in on bo ravnal tvoje steze!“ Da, prepričaj se, ali ravnaš v skladu z Jehovovo voljo. (Jakob 4:13-15) Jezus je dal v pomoč nekaj praktičnih nasvetov, ko je svoje poslušalce spodbudil, naj ’izračunajo stroške‘. (Luka 14:28) Pri tem ne gre samo za denarne zadeve. Preračunati je treba možne duhovne stroške preselitve.
Stvarnost življenja na tujem
Preden se kamorkoli preseliš, bi moral imeti pravo, realistično predstavo o tem, kaj lahko pričakuješ, ko prideš tja. Če je mogoče, predhodno odpotuj v to deželo in se prepričaj, kakšni so tam pogoji. V nasprotnem primeru se boš moral zanesti na informacije iz druge roke. Biblija svari: ”Preprosti [neizkušeni, NW] verjame vsako besedo, pametni pa pazi na svoje korake.“ (Pregovori 14:15)
Nekateri so vse, kar vedo o življenju v zahodnih državah, dobili iz filmov in televizijskih oddaj. Zato so prepričani, da so tam vsi premožni, vozijo nove avtomobile in živijo v razkošnih domovih. Resničnost pa je docela drugačna. V mnogih bogatih državah je vznemirljivo veliko revščine, brezdomcev in nezaposlenih. Številni izmed teh najrevnejših prebivalcev so ravno novi priseljenci. Konzularni uslužbenec ambasade Združenih držav Amerike v neki revni državi pravi: ”Ljudje se sploh ne zavedajo, kako težko je uspeti v Ameriki. Nekateri pišejo domov, kako dobro jim gre, kako so kupili dva avtomobila in hišo, v resnici pa se s težavo prebijajo.“
Razmere so povsod podobne. Gospod Sahr Sorie, vzgojitelj, rojen v Zahodni Afriki, je živel in študiral v Londonu. Takole pravi: ”Ni tako enostavno odpotovati iz Afrike in se nastaniti v Angliji. Velika večina priseljencev živi zelo revno. Na njihovih obrazih vidiš gube, ki jih je povzročila stiska. Nekateri težko spravijo skupaj 20 penijev za telefonski klic. Pogosto delijo z mnogimi eno samo sobo, kjer imajo le kakšno pečico, toliko da se ogrejejo. Dobijo lahko samo služabniška dela, in celo svojih računov ne morejo plačati. Tisti, ki pridejo iz Afrike, da bi ubežali revščini, se ponavadi znajdejo še na slabšem v evropskih siromašnih četrtih.“
Denarne težave, ki spremljajo ustalitev v novi deželi, zlahka ovirajo duhovnost. (Matej 13:22) Res je, da se Biblija pohvalno izraža o trdem delu. (Pregovori 10:4; 13:4) Toda mnogi, ki gredo v tujino, so prisiljeni sprejeti dve ali tri zaposlitve, da bi lahko dosegali svoje denarne cilje — ali pa preprosto zato, da bi povezali kraj s krajem. Tako jim ostane le malo ali pa sploh nič časa za čaščenje Boga. Zanemarjajo krščanske sestanke, biblijski študij in deljenje biblijskih resnic z drugimi. Besede, ki jih je izrekel Jezus, se izkažejo tragično resnične: ”Ne morete služiti Bogu in mamonu [bogastvu, NW].“ (Matej 6:24)
Moralni pritiski
Upoštevati bi moral tudi moralno ozračje morebitne nove domovine. Biblija poroča, da se je Lot odločil za življenje v jordanskem okrožju. Z gmotnega stališča je njegova odločitev izgledala modra, saj je ”vso pokrajino . . . docela namakala voda, . . . bila je kakor Gospodov vrt“. (1. Mojzesova 13:10) Toda Lotovi novi sosedje so bili ”veliki grešniki pred Gospodom“ — spolni sprevrženci! (1. Mojzesova 13:13) Zato je ”zaradi njihovih brezbožnih del, ki jih je — ker je živel med njimi — gledal in poslušal iz dneva v dan, . . . njegova pravična duša trpela“. (2. Peter 2:8)
Podobno lahko tudi danes preselitev na Zahod tebe in tvojo družino izpostavi moralnim pritiskom in skušnjavam, ki so močnejše kot v domovini. Poleg tega se starejših morda ne bo tako spoštovalo, kot se jih doma. Morda se tam ne spodbuja k spoštovanju staršev. Sosedje se morda le malo zanimajo drug za drugega. Kako bi lahko ti pritiski vplivali nate in na tvojo družino? Tudi to je nekaj, o čemer bi moral razmisliti v molitvi.
Odsotnost staršev
Nekateri so se odločili, da bodo pustili svoje družine doma in sami odpotovali na tuje. Načrtujejo, da bodo družini pošiljali denar, ko se bodo ustalili ali pa se nameravajo vrniti domov s kupom denarja. Ali je tako ravnanje modro?
Sveto pismo starše zavezuje, da skrbijo za gmotne potrebe svojih družin. V nekaterih izjemnih primerih pa roditelj nima nobene druge izbire kot to, da odpotuje v tujino, da bi lahko skrbel za družino. (1. Timoteju 5:8) Toda starši so dolžni skrbeti tudi za duhovne potrebe svojih družin. Božja beseda pravi: ”In vi, očetje, ne grenite svojih otrok, temveč jih vzgajajte in opominjajte v Gospodovem duhu.“ (Efežanom 6:4)
Ali lahko oče učinkovito skrbi za družino v tem pogledu, če ne živi s svojo družino nekaj mesecev ali let? Verjetno ne. Zato moraš pretehtati, ali so pridobljene gmotne koristi vredne posledic, ki jih bo tvoja odsotnost povzročila pri otrocih. Poleg tega priseljenci kaj kmalu ugotovijo, da ni tako lahko nagrniti ”bogastvo“, kot so si mislili. Če priseljenec ne more plačati potovanja svoji družini, potem so lahko ločeni leta in leta. To pa lahko zopet povzroči resne moralne nevarnosti. (Primerjaj 1. Korinčanom 7:1-5.) Na žalost je treba reči, da so bili nekateri do skrajnosti preizkušani in so podlegli spolni nemorali.
Zadovoljni s tistim, kar priskrbi Bog
Ko se svetovne gospodarske razmere slabšajo, se je dobro spomniti, da se Božjim služabnikom ni treba bati, da bodo zapuščeni. Jezus je rekel: ”Ne bodite torej v skrbeh in ne sprašujte: ’Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‘ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vé vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo.” (Matej 6:31-33)
Jehovove priče danes z gorečim oznanjevanjem dobre vesti služijo interesom Božjega kraljestva. (Matej 24:14; 28:19, 20) V mnogih revnih deželah je velika potreba po oznanjevalcih Kraljestva. Tam še zlasti potrebujejo zrele starešine in pomočnike. Mnogi so se zato raje odločili, da bodo ostali v svoji domovini, namesto da bi odšli v gospodarsko uspešne države, kjer ta potreba ni tako velika. Kako se nekateri med njimi počutijo?
Alethia, pionirka iz Zahodne Afrike, ki je v svoji domovini trideset let služila v polnočasni službi, je rekla tole: ”Imela sem priložnost, da bi lahko živela v tujini. Odšla nisem zato, ker imam rada svoj narod in sorodnike. Uživam v tem, da jim pomagam spoznavati resnico, tako da lahko skupaj služimo Jehovu. S tem, ko sem ostala tukaj, nisem prav nič zamudila, in ničesar ne obžalujem.“
Winifred prav tako živi v afriški deželi. Stopnja kakovosti življenja je tam med najnižjimi na svetu. Toda po dvainštiridesetih letih polnočasne pionirske službe pravi: ”V gospodarskem pogledu ni vedno lahko shajati. Satan skuša otežkočati življenje, toda Jehova je vedno skrbel zame in za moje potrebe.“
V starodavnem času je bil Abraham ”popolnoma prepričan, da more Bog to, kar je obljubil, tudi uresničiti“. (Rimljanom 4:21) Ali si tudi ti podobno prepričan, da je Jehova zmožen uresničiti svojo obljubo in skrbeti zate, če daješ interese Kraljestva na prvo mesto v življenju? Ali se strinjaš s psalmistom, ki je napisal: ”Boljša mi je postava tvojih [Božjih] ust, kakor tisoči zlata in srebra.“? (Psalm 119:72) Ali pa bi moral bolj upoštevati nasvet apostola Pavla? V 1. pismu Timoteju 6:8 je zapisal: ”Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko.“ Ali ne bi nemara bilo pametneje, če bi — namesto, da iščeš novo okolje — raje bolje izkoristil sedanje?
Gospodarske težave lahko v mnogih državah kristjanom povzročijo resne tegobe. Kadar se neka družina po pretehtanju vseh tozadevnih dejavnikov odloči za preselitev, drugi nimajo nobenih razlogov za kritiko. (Galačanom 6:5) Tisti, ki ostanejo, lahko prosijo za Jehovovo pomoč pri nošenju bremena tegob, ki jih s sabo prinaša ta stvarnost, ob tem pa se naj vesele duhovnih blagoslovov, ki jih jim daje Bog. Ne pozabi, kmalu bodo pod Božjim kraljestvom popravljene vse krivice in nepravilnosti tega sveta. Tedaj bo tako, kot je zapisal psalmist: ”Odpiraš [Jehova] svojo roko in dobrohotno nasičuješ vse, kar živi.“ (Psalm 145:16)