Imej čiste misli in telo

»Darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno daritev.« (Rim. 12:1, EI)

1. Zakaj je po mnenju apostola Pavla potrebna čistost misli in telesa?

NEKDO, ki želi služiti svetemu Bogu Jehovi, mora biti duhovno in moralno čist. Razumljivo je, da v to spadajo tudi čiste misli in telo. Ker je sedanji sestav stvari takšen kot pač je, morajo ljudje, ki izidejo iz njega, da bi služili Jehovi, poleg načina razmišljanja pogosto spremeniti tudi svoje osebne navade. Apostol Pavel je kristjanom v Rimu pisal: »Rotim vas, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno daritev. Tako bo vaše bogoslužje duhovno. In nikar se ne prilagajajte miselnosti tega sveta, ampak se tako preobrazujte, da boste prenavljali svojega duha. Tako boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všeč in popolno.« (Rim. 12:1, 2, EI) Kaj vse spada pod pojem čistosti misli in telesa?

Čistost misli

2. Kako nas naše oči in naše srce lahko navedeta k sramotnemu ravnanju in kaj potrebujemo, da bi se temu ognili?

² Še preden je bil dan Zakon, je zvesti Job prikazal, da nas lahko naše oči in srce navedeta, da sramotno ravnamo, če ju ne nadzorujemo. Dejal je: »Zavezo sem sklenil s svojimi očmi, da ne bom gledal po devici. Če se mi je dalo srce po ženi preslepiti . . . to je sramotno dejanje, to je zločin, ki gre pred sodnika.« (Job 31:1, 9–11) Če se naše oči rade ozirajo okrog in če je naše srce nestanovitno, potrebujemo duševno vzgojo ali vzgojo misli, »vzgojo, ki daje vpogled«. (Preg. 1:3, NS)

3., 4. a) Kaj je razvidno iz primera Davida in Batsebe in kaj je potrebno, da bi lahko spremenili napačen način razmišljanja? b) Zakaj morajo biti posebno pazljivi krščanski starešine?

³ Kralja Davida so njegove oči zapeljale, da je prešuštvoval z Batsebo. (2. Sam. 11:2, 4) Ta primer pokaže, da lahko celo ljudje, ki jih Jehova uporablja na izrazit način, storijo greh, če ne vzgajajo svojih misli. Morda so potrebni vztrajni napori, da bi lahko spremenili naš način mišljenja. Takšne napore bi morala spremljati goreča molitev za Jehovino pomoč. Potem ko se je pokesal za svoj greh, ki ga je storil z Batsebo, je David molil: »Srce čisto mi ustvari, o Bog, in trdnega duha ponovi v meni.« (Ps. 51:10)

⁴ Krščanski starešine bi morali še posebej paziti, da ne bi gojili napačnih želja, ki bi jih lahko zapeljale v resni greh. (Jak. 1:14, 15) Krščanskemu nadzorniku Timoteju je Pavel pisal: »Namen te zapovedi pa je ljubezen, ki izvira iz čistega srca, dobre vesti in odkritosrčne [nehinavske] vere.« (1. Tim. 1:5, EI) Starešina bi resnično hinavsko ravnal, če bi izvrševal svoje duhovne dolžnosti, obenem pa bi svojim očem in srcu dopuščal, da razmišlja o tem, kako bi sramotno ravnal.

5. Česa se moramo izogibati, da bi ohranili čistost misli?

⁵ Vsi mi bi kot kristjani morali storiti vse, da bi bili čistih misli. To pomeni, da se moramo izogibati vseh filmov, televizijskih oddaj ali čtiva, ki bi lahko na naše misli kvarno delovali. Duševna higiena ali higiena misli vključuje zavestne napore, da bi se ukvarjali z vsem, kar je »resnično, ... pravično, ... častno«. Apostol Pavel dodaja: »Kar je količkaj krepostno in ugledno, vse to imejte v mislih.« (Fil. 4:8, EI)

Osebna higiena

6. a) Iz 3. Mojzesove knjige navedi primere, ki pokažejo, da se je v Izraelu zahtevala higiena od vseh in od vsakega posameznika. b) Kakšen je bil namen teh zakonov?

⁶ Bilo je rečeno, da je »čistoča takoj za pobožnostjo«. Čeprav morda oseba, ki je moralno in telesno čista, ni pobožna, pa mora pobožna oseba nujno biti moralno in telesno čista. Mojzesov zakon je dal natančna navodila glede čiščenja okuženih hiš in glede osebnega umivanja zaradi različnih vrst nečistosti. (Glej 14. in 15. poglavje 3. Mojzesove knjige.) Od vseh Izraelcev se je zahtevalo, da dokažejo svojo svetost. (3. Mojz. 19:2) V priročniku Vpogled v Sveto pismo (Insight on the Scriptures) piše: »Prehrambeni, sanitarni in moralni zakoni, ki jih je Bog dal [Izraelcem], so jih stalno spominjali na njihovo oddvojenost in svetost Bogu.« (1. knjiga, 1128. stran)

7. Kaj se lahko res reče za Jehovine priče kot ljudstvo, toda o čem poročajo nekateri potujoči nadzorniki?

⁷ Medtem ko so Jehovine priče kot ljudstvo čisti vseh madežev babilonske lažne religije in v svoji sredini ne trpijo moralne nečistosti, pa poročila pokrajinskih nadzornikov odkrivajo, da nekateri zanemarjajo osebno higieno in urejenost. Kako se lahko prepričamo, ali smo čisti tudi v tem pogledu? Dober vzor za vse krščanske domove je Betel, to ime pomeni »Božja hiša«.

8., 9. a) Kakšen nasvet je dan vsakemu novemu betelskemu članu? b) Katera načela, ki veljajo v betelskih domovih, bi morali upoštevati v vsakem krščanskem domu?

⁸ Kadar nekdo postane član betelske družine v središču Družbe Stražnega stolpa ali v katerikoli podružnici povsod po svetu, dobi najprej brošuro, ki jo je pripravilo Vodilno telo. V tej brošuri piše, kaj se od njega pričakuje v pogledu delovnih in osebnih navad. Pod naslovom »Pospravljanje sob in čistost« piše: »Življenje v Betelu zahteva ohranjanje visokih telesnih, moralnih in duhovnih meril. Vsakdo v Betelu bi moral paziti, da je sam čist in prav tako soba, v kateri živi. To prispeva k dobremu zdravju. Nobenega razloga ni, da bi bil nekdo umazan. Vsakdanje kopanje je dobra navada ... Umivanje rok pred obedom je potrebno in se pričakuje od vseh. Iz uvidevnosti do tvojega sostanovalca in sobarice bi bilo dobro, če bi po vsaki uporabi počistil umivalnik.«

⁹ V betelskih domovih so stranišča zelo čista in tako urejena, da si lahko po uporabi vsakdo takoj umije roke. Od članov Betela se pričakuje, da za seboj pustijo čisto stranišče, kar pomeni, da morajo pogledati, ali je bila školjka pravilno sprana. To je še en način, s katerim pokažemo uvidevnost do naslednjega uporabnika ali osebe, ki čisti. Ali ne bi morala takšna odlična, ljubeča načela voditi vsakogar in v vsakem krščanskem domu?

10. a) Zakaj ni potrebno ravno kopanje, če želimo, da bi mi in naši otroci bili čisti? b) Kateri zakoni so v Izraelu prispevali k dobremu zdravju in kaj se lahko iz tega nauči današnje Jehovino ljudstvo?

¹⁰ Seveda se razmere razlikujejo od dežele do dežele. Ponekod v hišah ni kopalnic niti tuša. Na splošno pa lahko rečemo, da lahko kristjani in kristjanke najdejo dovolj mila in vode, da bi njihova telesa bila čista in da bi poskrbeli tudi za čistost svojih otrok.a V mnogih hišah po svetu ni kanalizacije. Toda odpadke se da varno shraniti tako, da jih zakopljemo; to so morali Izraelci početi celo v vojaškem taboru. (5. Mojz. 23:12, 13) Poleg tega je Jehovin zakon, ki je veljal v taborišču, zahteval stalno pranje oblačil in umivanje, naglo odkrivanje in zdravljenje bolezni, pravilno ravnanje s trupli mrtvih in ohranitev pitne vode in zalog hrane. Vsi ti zakoni so prispevali k zdravju naroda. Ali naj bi Jehovino ljudstvo bilo danes kaj manj higiensko pri svojih osebnih navadah? (Rim. 15:4)

Čisti domovi in avtomobili

11. a) Kakšni bi morali biti celo najbolj skromni krščanski domovi? b) Kakšno sodelovanje se zahteva od vseh članov betelske družine?

¹¹ Naši domovi, pa naj bodo še tako skromni, so lahko urejeni in čisti, toda to bo od družine zahtevalo dobro organiziranje. Če mati večino časa posveča duhovnim stvarem, kot je delo oznanjevanja, naj ne bi vsak dan izgubljala časa s pospravljanjem za družinskimi člani, ki puščajo ležati na okrog oblačila, knjige, papirje, revije itd. Čeprav so v Betelu osebe ki čistijo, pa se od vsakega člana pričakuje, da zjutraj zapusti sobo čisto in da pospravi svojo posteljo. Vsi mi cenimo naše urejene, čiste kraljevske in kongresne dvorane. Naj bi tudi naši domovi pričali, da smo del Jehovinega čistega in svetega ljudstva!

12., 13. a) Kakšen nasvet se daje glede uporabe avtomobilov v Jehovini službi, in zakaj ni nujno, da se za to porabi veliko časa? b) Kakšen duhovni razlog imamo za to, da smo telesno čisti in da so čisti tudi naši domovi in avtomobili?

¹² Danes se mnogi Jehovini služabniki na sestanke in na oznanjevanje vozijo z avtomobili. V nekaterih državah je avtomobil postal resnično neobhodno sredstvo pri služenju Jehovi. Kot takšen bi moral biti urejen in čist kot naše stanovanje. Seveda kristjani ne morejo porabiti mnogo časa za pretirano čiščenje kot to počno nekateri ljudje iz sveta. Toda ne da bi zašli v to skrajnost, se lahko Jehovine priče trudijo, da je njihov avto čist in dobro vzdrževan. V nekaterih državah pranje avtomobila na bencinskih črpalkah ni drago niti ne vzame veliko časa. V desetih minutah pa lahko naredimo čudež pri čiščenju in urejanju notranjosti avtomobila. Starešine in pomočniki bi se še posebej morali potruditi, da bi v tem oziru dali dober zgled, saj pogosto uporabljajo svoje avtomobile za prevoz skupin oznanjevalcev na področje. Kadar neka Priča pelje novozainteresirane osebe s seboj na sestanek, ne bo dano dobro pričevanje, če bo njegov avto umazan in neurejen.

¹³ Če si bomo torej prizadevali, da bomo telesno čisti in da bomo imeli čista stanovanja in avtomobile, bomo slavili Jehovo kot pripadniki njegove čiste organizacije.

Čistost pri darovanju duhovnih žrtev

14. Kateri zakoni so veljali pri obredni čistosti v Izraelu in kaj to naznanja?

¹⁴ Od Izraelcev se je pri čaščenju zahtevalo obredno čiščenje, v nasprotnem primeru je bilo zagroženo s smrtno kaznijo. Jehova je Mojzesu in Aronu dejal: »Tako svarita sinove Izraelove pred omadeževanjem, da v svojem omadeževanju ne umrjejo, ko bi omadeževali moje prebivališče, ki je med njimi.« (3. Mojz. 15:31, EI) Na dan sprave je moral veliki duhovnik dvakrat »umiti svoje telo z vodo«. (3. Mojz. 16:4, 23, 24) Bakreni umivalnik pri shodnem šotoru in kasneje veliki bakreni umivalnik pri templju, je bil namenjen temu, da bi se »duhovniki umili«, preden bi darovali žrtve Jehovi. (2. Mojz. 30:17–21; 2. Let. 4:6) Kako pa je bilo z Izraelci na splošno? Če so iz kakršnegakoli razloga postali obredno nečisti, niso smeli sodelovati pri čaščenju, dokler niso zadostili zahtevam očiščevanja. (4. Mojz. 19:11–22) Vse to poudarja, da se od tistih, ki častijo svetega Boga Jehovo, zahteva telesna čistost.

15. Zakaj živalske žrtve niso več potrebne, toda kakšna vprašanja se postavljajo?

¹⁵ Res se danes od Jehovinega ljudstva ne zahteva darovanje živalskih žrtev v zemeljskem templju. Žrtve, ki jih je zahteval Zakon, so bile odstranjene z »daritvijo telesa Jezusa Kristusa enkrat za vselej«. (Hebr. 10:8–10, EI) Mi »častimo Očeta v duhu in resnici«. (Jan. 4:23, 24) Toda ali to pomeni, da našemu svetemu Bogu Jehovi nimamo za ponuditi nobene žrtve? In ali se od nas kaj manj zahteva čistost, kot se je od Izraelcev?

16. Kako se je prerokba iz Malahijeve knjige 3:3, 4 spolnila na maziljenih kristjanih po 1918. letu in kakšne sprejemljive žrtve lahko darujejo Jehovi?

¹⁶ Malahijeva prerokba odkriva, da bodo maziljeni kristjani na zemlji v času konca očiščeni ali prečiščeni za službo v templju. Zgodovina kaže, da se je to prečiščevanje pričelo 1918. leta. Od 1919. leta maziljeni preostanek prav gotovo ‚daruje Jehovi daritve v pravičnosti‘ in njihova daritev je »Jehovi všeč«. (Mal. 3:3, 4, EI) Zato lahko »darujejo duhovne daritve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu«. (1. Pet. 2:5, EI) Apostol Pavel je zapisal: »Po njem torej Bogu neprestano prinašamo na oltar hvalno daritev, sad ustnic, ki slavijo njegovo ime.« (Hebr. 13:15, EI)

17. Zakaj mora »velika množica« biti telesno, duševno, moralno in duhovno čista, čeprav ni del kraljevskega duhovništva?

¹⁷ Čeprav pripadniki »velike množice« niso poklicani, da kot maziljeni preostanek postanejo »kraljevsko duhovništvo«, pa kljub temu »služijo Bogu noč in dan« v zemeljskem preddverju njegovega duhovnega templja. (Raz. 7:9, 10, 15) Spomnili se bomo, da so morali biti Izraelci, ki niso bili duhovniki, obredno čisti, da bi lahko sodelovali pri čaščenju v shodnem šotoru in pozneje v templju. Podobno mora biti velika množica drugih ovc telesno, moralno in duhovno čista, če želi služiti v templju in skupaj z maziljenim preostankom ‚darovati Bogu žrtve hvale‘ z »javnim oznanjevanjem njegovega imena«. (NS)

Čisti in urejeni za oznanjevanje in sestanke

18. Kaj naj bi nas skrbelo glede osebne čistosti, obleke in čevljev, kadar gremo na oznanjevanje ali sestanek?

¹⁸ Kaj to pomeni v praksi? Pomeni, da bi bilo zelo neprimerno in nespoštljivo do Jehove, če bi ga v službi od hiše do hiše, na ulici ali pri nekom doma, zastopali telesno nečisti in neprimerno oblečeni. Zato glede teh stvari ne bi smeli biti brezbrižni, ampak bi jim morali skrbno posvetiti pozornost in ravnati tako kot pristaja služabnikom, ki nosijo Jehovino ime. Ni treba, da so naše obleke drage, vendar morajo biti čiste, okusne, skromne in dostojne. Naši čevlji bi morali biti v dobrem stanju in dobro izgledati. Podobno bi morala naša telesa biti čista in morali bi biti čisto in primerno oblečeni na vseh naših sestankih, tudi na skupščinskem študiju knjige.

19. Kakšne bodo duhovne koristi, če bomo kot krščanski služabniki izgledali čisto in urejeno?

¹⁹ Če bomo izgledali čisto in urejeno, ko sodelujemo v oznanjevanju in na naših sestankih, bomo »krasili nauk našega Rešitelja, Boga«. (Tit. 2:10, NS) To je pričevanje samo po sebi. Na mnoge ljudi je naredila vtis naša čistost in urejenost in to jih je navedlo, da so prisluhnili naši vesti o Jehovinih čudovitih namenih v novih nebesih in na očiščeni novi zemlji.

20. Kakšni so nadaljnji dobri sadovi, če imamo čiste misli in telo?

²⁰ Medtem ko se približuje Jehovin čisti novi sistem, se moramo vsi preiskati, da bi videli, če moramo v čem spremeniti naše mišljenje ali naše osebne navade. Pavel je pisal: »Zaradi šibkosti vašega mesa govorim pač po človeško. Kakor ste torej usužnjili svoje ude nečistosti in hudobi, da bi živeli v zlu, tako dajte svoje ude v službo pravičnosti, da bi se posvetili.« (Rim. 6:19, EI) Duhovna in telesna čistoča že sedaj prinašata dobre sadove – ‚sad, ki vam je v posvečenje, za konec pa boste dobili večno življenje‘. (Rim. 6:22) Zato imejmo čiste misli in telo, ko ‚darujemo svoja telesa kot živo, sveto, Bogu všečno daritev‘. (Rim. 12:1, EI)

[Podčrtna opomba]

Se spomniš

◻ Kako te lahko tvoje oči in srce navedeta k nepravilnemu obnašanju?

◻ Kako je Izraelcem koristilo upoštevanje Jehovinih zakonov o skupni in osebni higieni?

◻ Katera načela, ki veljajo v betelskih domovih, bi morali upoštevati tudi v krščanskih domovih?

◻ Kdaj bi še posebej morali paziti na naš videz?

◻ Kakšne duhovne razloge za čista in urejena stanovanja in avtomobile imajo Jehovini služabniki?

[Slika na strani 17]

»Življenje v Betelu zahteva ohranjanje visokih telesnih, moralnih in duhovnih meril«

[Slika na strani 18]

Ali bi morala mati vsak dan izgubljati čas s pospravljanjem za nepazljivimi družinskimi člani?

[Slika na strani 19]

V desetih minutah lahko naredimo čudež pri čiščenju notranjosti avtomobila