Jezusovo življenje in služba
Iskanje izgubljenih
JEZUS želi poiskati in najti tiste, ki bodo ponižno služili Bogu. Zato išče in se z vsakomur, celo z zakrknjenimi grešniki, pogovarja o kraljestvu. Taki ljudje sedaj stopajo bliže, da bi mu prisluhnili.
Ko farizeji in pismouki to vidijo, grajajo Jezusa, ker se druži z ljudmi, ki so zanje ničvredni. Takole godrnjajo: »Ta sprejema grešnike in je z njimi.« Kako izpod časti jim je to! Za farizeje in pismouke so navadni ljudje podobni umazaniji pod njihovimi nogami. Pravzaprav rabijo hebrejski izraz am haárets, »zemeljski ljudje«, da pokažejo svoj prezir do njih.
Nasprotno pa Jezus z vsakim ravna spoštljivo, prijazno in sočutno. Zato ga želijo poslušati mnogi izmed teh ponižanih ljudi, tudi tisti, ki so na glasu kot prestopniki. Kaj pa je s farizejevim grajanjem Jezusa, ker se razdaja za tiste, ki so zanje ničvredni?
Jezus s pomočjo prispodobe odgovori na njihovo ugovarjanje. Govori s stališča farizejev in pravi, da so pravični in na varnem v Božjem objemu, medtem ko so prezirani am haáretsi zašli in so se izgubili. Poslušaj, kaj jih vpraša:
»Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa eno izgubi, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ‚Veselite se z menoj, ker sem našel ovco, ki se je zgubila.‘«
Jezus pojasni, čemu služi ta zgodba: »Povem vam: prav tako bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«
Farizeji se imajo za pravične in se jim potemtakem ni treba pokesati. Ko so ga nekaj let nazaj nekateri med njimi grajali, ker je jedel s cestninarji in grešniki, jim je dejal: »Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.« Nihče v nebesih se ne veseli samopravičnih farizejev, ki niso uvideli, da se morajo pokesati. Veselijo pa se skesanih grešnikov.
Da bi močno poudaril, da je spreobrnitev izgubljenih grešnikov vzrok za veliko veselje, Jezus pove še eno prispodobo. Takole pravi: »Ali katera žena, ki ima deset drahem, če izgubi eno, ne prižge luči in ne pomete hiše ter skrbno ne išče, dokler je ne najde? In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede ter pravi: ‚Veselite se z menoj, ker sem našla drahmo, ki sem jo zgubila.‘«
Jezus nato podobno pojasni: »Povem vam: prav tako veselje bo vpričo Božjih angelov nad enim grešnikom, ki se spreobrne.«
Kako čudovito je to ljubeče zanimanje Božjih angelov za spreobrnitev izgubljenih grešnikov! Še zlasti čudovito je to, da so ti nekdaj ponižani, prezirani am haáretsi sedaj dobili možnost, da bodo pripadniki Božjega nebeškega kraljestva. S tem dobijo celo višji položaj kot ga imajo angeli! Toda angeli niso ljubosumni niti jih ne podcenjujejo, ampak se ponižno zavedajo dejstva, da so se ti grešni ljudje zavedli in premagali življenjske situacije, ki jim bodo pomagale, da bodo služili kot sočutni in usmiljeni nebeški kralji in duhovniki. Luk. 15:1–10, EI; Mat. 9:13; EI; 1. Kor. 6:2, 3; Raz. 20:6
◆ Zakaj se Jezus druži z ljudmi, ki so znani kot prestopniki in kakšno grajanje farizejev si nakoplje?
◆ Kako farizeji gledajo na navadne ljudi?
◆ Kateri prispodobi je Jezus uporabil in kaj se iz tega lahko naučimo?
◆ Zakaj je veselje angelov nekaj čudovitega?