Pokažimo naše zaupanje v Jehovo z uporabo naučenega
»(Za)upaj v Jehovo, delaj dobro, prebivaj v deželi in goji zvestobo.« — PSALM 37:3.
1., 2. a) Kakšen naj bi bil zaželjen rezultat osebnega študija? b) Katero ponazoritev podaja Jakob in ali je pogled, ki ga opisuje, bežen?
BOŽJE besede ne preučujemo le zaradi osebnega užitka. Študij bi moral biti sredstvo za razvijanje zaupanja v Jehovo. (Pregovori 3:1—5) Gornje psalmistove besede odkrivajo, da se zaupanje v Boga odraža na nekom tako, da ‚dela dobro‘.
2 Jakob je spodbujal: »Ne bodite pa samo poslušalci besede, temveč se po njej ravnajte, da ne boste sami sebe varali. Če namreč kdo besedo posluša in se ne ravna po njej, je podoben človeku, ki si ogleduje svoj obraz v zrcalu; pogleda se, pa takoj pozabi, kakšen je bil.« (Jakob 1:22—24, JP) Ta pogled ni bil bežen. Grška beseda za »pogled«, ki se tukaj uporablja, pa v osnovi »označuje dejavnost uma in dojemanje določenih dejstev o stvari«. (An Expository Dictionary of New Testament Words, avtor W. E. Vine; primerjaj Apostolska dela 7:31, prevod Kingdom Interlinear.)
3. Kako lahko nekdo, ki se pogleda v zrcalo, hitro pozabi, »kakšen je«?
3 Predstavljaj si nekoga, ki se ogleduje v zrcalu in morda ugleda nekaj, kar mu ni po godu. Morda vidi dvojni podbradek, ki je posledica pretiranega uživanja hrane in pijače, podočnjake, ki so nastali zaradi nespečnosti, in gube na čelu, ki so nastale zaradi nadležnih skrbi. Ko se tako opazuje, se odloči, da bo naredil to, kar že dolgo odlaša: spremenil bo navade in način življenja. Nato »odide«. Ker nadležne slike nima več pred očmi, »takoj pozabi«, in sicer ne toliko to, kako izgleda, ampak »kakšen je bil« ali »kakšne vrste človek je«. (NS) Njegova odločnost, da se bo spremenil, je splahnela.
4. Kako se Jakobova ponazoritev nanaša na naše preučevanje Svetega pisma?
4 Podobno si lahko dober preučevalec Biblije. Toda kako se odzoveš na to, kar vidiš v zrcalu Božje besede? Ali si, ko opaziš duhovne madeže in pomanjkljivosti, samo trenutno zaskrbljen, ali pa si trdno odločen, da boš odpravil te hibe? Jakob dodaja: »Kdor pa se poglobi v popolno postavo svobode in ji ostaja zvest, ni pozabljiv poslušalec, temveč njen izvrševalec; tak bo srečen v svojem delu.« (Jakob 1:25, JP) Psalmist je prosil: »Uči me, Jehova, postav tvojih pot, da jo ohranim do konca.« (Psalm 119:33)
Kaj povedo o nas naše navade?
5. a) Kaj naše navade govorijo o nas? b) Kaj bo doletelo »hudodelnike«?
5 Res je, naši postopki in navade kažejo, kakšni smo v notranjosti. In prej ali slej bo oseba morala pokazati svoj »skriti jaz« z dobrimi ali hudobnimi postopki. (Psalm 51:6) Salomon je dejal: »Po dejanjih svojih se da spoznati tudi deček, če je čisto in pošteno delo njegovo.« (Pregovori 20:11) Tako je bilo z mladim Jakobom in Ezavom. Sčasoma so Ezavove navade odkrile, da premalo ceni duhovne stvari. (1. Mojzesova 25:27—34; Hebrejcem 12:16) Tako je bilo tudi s tisoči drugih, ki so trdili, da zaupajo v Jehovo, vendar se je izkazalo, da so bili »hudodelniki«, kot jih imenuje Biblija. (Job 34:8) Psalmist je napisal: »Ko poganjajo brezbožni kakor trava in cveto vsi, ki delajo krivico, se to godi, da bi se pogubili vekomaj.« (Psalm 92:7)
6. Zakaj je nujno, da sedaj pokažemo zaupanje v Jehovo?
6 Brezbožnih ljudi je vedno več in kmalu bodo uničeni; Bog ne bo večno trpel prestopnikov. (Pregovori 10:29) Zato je nujno, da svoje zaupanje v Jehovo pokažemo s tem, da uporabimo to, kar smo se naučili. »Vedenje vaše med pogani bodi lepo,« spodbuja Peter. (1. Petrov 2:12) Na katerih področjih bi se torej lahko izboljšali?
Naše ravnanje z drugimi
7. Zakaj moramo oprezno ravnati s tistimi, ki so zunaj«?
7 Med drugim bi se lahko izboljšali v ravnanju z drugimi. V Pregovorih 13:20 smo posvarjeni: »Kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« Nekateri so si dovolili, da so postali preveč domači s posamezniki iz sveta, bodisi v službi ali v šoli, ker niso upoštevali ta navdihnjeni nasvet. Neki poročen brat je tako nečistoval z neko žensko na delovnem mestu. Prav tako se je sodelavcem pridružil pri popivanju po gostilnah in je nazadnje postal pijanec. Gotovo bi morali »v modrosti živeti s tistimi, ki so zunaj«. (Kološanom 4:5)
8. Kako bi lahko nekateri izboljšali svoje ravnanje s sokristjani?
8 Kaj pa naše ravnanje s sokristjani? Denimo, da si si od brata sposodil denar. Ali lahko po nepotrebnem odlašaš z vračilom, misleč, da ti denar bolj potrebuješ kot on, ker izgleda, da mu gre dobro? »Krivičnik jemlje na posodo in ne vrača,« piše v Psalmu 37:21 (EI). Ali upoštevaš načelo »delavec je vreden svojega plačila«, če si delodajalec in bi moral plačati delavcem, ki so Jehovine priče? (1. Timoteju 5:18) Pavel je zase lahko rekel: »Živeli smo v svetosti in čistosti,... na svetu, posebno pa pri vas.« (2. Korinčanom 1:12)
Spodobno oblačenje in pričeska
9. Kakšne težnje glede oblačenja in pričeske so opazili nekateri starešine?
9 Pokrajinski nadzornik iz Nemčije je nekatere tamkajšnje kristjane opisal kot »generacijo teniških copat« zaradi njihovega pretirano malomarnega izgleda na sestankih. Podružnica je dodala, da se nekateri obiskovalci sestankov »skorajda nemarno oblačijo«, čeprav »se velika večina naših bratov oblači spodobno«. Iz druge države podobno poročajo, da je »tukaj problem osebna higiena ... Nekateri bratje ne nosijo čistih oblačil. Na sestanke ali na oznanjevanje gredo nepočesani in umazani«. Kako pomembno je, da so Jehovini služabniki urejeni in čisti v vsakem pogledu! (2. Korinčanom 7:1)
10. a) Katera načela bi nas morala voditi pri izbiri načina oblačenja in pričeske? b) Kdaj bi bilo treba svetovati in kako naj bi se odzvali na takšen nasvet?
10 Moramo se »oblačiti spodobno, s spoštljivostjo in dostojno«, posebno še, kadar se ukvarjamo z duhovnimi dejavnostmi. (1. Timoteju 2:9, New International Version) Srž problema ni v tem, ali je določen stil pretirano moden, ampak v tem, ali je prikladen za nekoga, ki se ima za Božjega služabnika. (Rimljanom 12:2; 2. Korinčanom 6:3) Preveč vsakdanja ali tesno oprijeta oblačila lahko odvračajo pozornost od naše vesti. Stili, ki vsiljivo in namerno poudarjajo ženskost moških ali moškost žensk, so povsem nesprejemljivi. (Primerjaj 5. Mojzesova 22:5.) Seveda se krajevni običaji razlikujejo glede na podnebje, poklicne potrebe itn., zato krščanska skupščina ne postavlja krutih pravil, ki bi veljala za svetovno bratovščino. Prav tako starešine ne bi smeli čredi vsiliti lastnega okusa. Vsekakor pa je na mestu prijazen nasvet, kadar pričeska nekega oznanjevalca Kraljestva na splošno vznemirja skupščino ali odvrača pozornost na oznanjevanju. Ali se boš temu nasvetu ponižno odzval in tako pokazal zaupanje v Jehovo? (Hebrejcem 12:7)
Zaupati v Boga, da bo poskrbel za tiste, ki iščejo Kraljestvo
11. Zakaj so se nekateri pustili zapeljati gmotnim stvarem in zakaj je to nespametno?
11 »Iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« (Matej 6:33) Kako žalostno je, kadar se te besede ne upoštevajo! Nekatere zapelje mit o denarni varnosti in se vročično ženejo za bogastvom, posvetno izobrazbo in kariero, »zaupajo v svoje premoženje«. (Psalm 49:6) Salomon opozarja: »Ne trudi se, da bi obogatel... Ali naj bi oči vpiral v to, česar skoraj ne bode? Kajti bogastvo si res dela peruti, kakor orel zleti proti nebu.« (Pregovori 23:4, 5)
12. Kako si tisti, ki hočejo obogateti, ‚prizadenejo mnogo bolečin‘?
12 Apostol Pavel nadalje svari: »Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Temu so se nekateri vdali in tako krenili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« (1. Timoteju 6:10, JP) Dr. Douglas LaBier je v intervjuju za revijo U. S. News & World Report dejal, da mladi moški in ženske, ki se ženejo za bogastvom, »tožijo, da so nezadovoljni, zaskrbljeni, potrti, občutijo praznino, so paranoični, tožijo pa tudi nad vsemi fizičnimi tegobami — glavoboli, bolečinami v hrbtenici, želodčnimi težavami, nespečnostjo in neješčnostjo«.
13. Zakaj je najbolje, če smo zadovoljni s »hrano in obleko«?
13 Tisti, ki zaupajo v Jehovo, so si prihranili mnogo bolečin in skrbi. Res je: biti zadovoljen s »hrano in obleko« zahteva skromnejši način življenja. (1. Timoteju 6:8) Toda »bogastvo ne koristi na dan jeze«. (Pregovori 11:4, EI) Razen tega bomo, če bomo še več služili Jehovi, dobili »Jehovin blagoslov«, ki »bogati in ne dodaja nobenih bolečin«. (Pregovori 10:22, NS)
»Išči miru in stopaj za njim«
14., 15. a) Kakšni spori včasih motijo mir krščanske skupščine? b) Kako lahko iščemo mir, kadar pride do nesporazumov?
14 Naše zaupanje v Jehovo lahko pokažemo tudi tako, da med soverniki ‚iščemo mir in stopamo za njim‘. (1. Petrov 3:10—12, JP) Vseeno pa se včasih dopusti, da malenkostne stvari postanejo povod za žolčne spore med brati: dekoracija Kraljevske dvorane, spreminjanje skupščinskih področij, vodenje študija knjige, skrb za zalogo časopisov in literature. Ali pa bratje v nekaterih primerih, namesto da bi osebne ali poslovne zadeve uredili na osnovi Mateja 18:15—17, prenehajo govoriti drug z drugim ali pa s svojimi spori vznemirjajo skupščino.
15 Jakob je dejal: »Sad miru pa se seje v miru tistim, ki delajo za mir.« (Jakob 3:18, JP) Zato se zaradi miru bodi pripravljen prilagoditi okusom in mnenjem drugih in se celo odreči osebnim pravicam. (Primerjaj 1. Mojzesova 13:5—12.) Na primer, če si dve skupščini delita eno Kraljevsko dvorano, tedaj ena skupščina ne bi smela misliti, da »poseduje« dvorano in ima pravico, da odloča o tem, kdaj bodo sestanki in o ostalih zadevah druge skupščine. Prevladovati mora vzajemno spoštovanje in sodelovanje.
16. Kolikšna je vrednost priznavanja teokratičnega reda doma in v skupščini?
16 Mnogim nesporazumom bi se preprosto ognili, če bi upoštevali teokratični red in bi ostali na mestu, ki nam gre. (1. Korinčanom 11:3; Efežanom 5:22—27) Kadar žene spoštujejo želje svojih soprogov, otroci ukaze svojih staršev, pomočniki navodila starešin, tedaj njihova dejanja prispevajo k ‚rasti [skupščine], tako da gradi sama sebe v ljubezni‘. (Efežanom 4:16) Priznati moramo, da soprogi, starši in starešine včasih zgrešijo. (Rimljanom 3:23) Toda ali upiranje in pritoževanje nad dobro mišljenimi navodili lahko izboljša situacijo? Koliko bolje je, če ostanemo na mestu, ki ga je določil Bog, in iščemo mir!
Prizadevnost v službi oznanjevanja
17. a) Kako nekateri opravičujejo svoj simbolični prispevek k službi oznanjevanja? b) H kakšnemu odzivu na pritiske današnjega časa je spodbujal Jezus?
17 Vendar je za mnoge največji izziv izpolnjevanje krščanske naloge oznanjevanja dobre vesti. (Matej 24:14; 28:19, 20) Delež nekaterih v službi oznanjevanja je malenkosten, morda trdijo, da jim skrb za preživljanje in vzgojo družine onemogoča, da bi storili več. Res je, da so pritiski »poslednjih dni« ogromni. (2. Timoteju 3:1) Toda Jezus je posvaril, naj ne bi postali ‚obteženi s skrbmi tega življenja‘. Medtem ko se razmere slabšajo, bi se kristjani morali ‚zravnati in vzdigniti glave‘. (Luka 21:28, 34) Eden izmed najboljših načinov, da bi se »trdno« uprli satanovim napadom, je ta, da smo »obuti na nogah s pripravljenostjo oznanjati dobro vest«, torej redno sodelovati v oznanjevanju! (Efežanom 6:14, 15)
18. Zaradi česa nekateri ne sodelujejo v polni meri v službi oznanjevanja?
18 Za časa Pavla so mnogi kristjani (vsaj v nekaterih skupščinah) iskali ‚lastne interese in ne tistih Jezusa Kristusa‘. (Filipljanom 2:21, JP) Ali bi se danes lahko enako reklo za nekatere v naši sredini? Morda na Kraljestvo ne gledajo več tako kot človek, ki je našel »dragocen biser«, za katerega je bil pripravljen žrtvovati vse. (Matej 13:45, 46) Ker si prizadevajo za lastnimi interesi, gredo po liniji najmanjšega odpora in njihova služba je zgolj simbolična. Spomni se, da ljubezen do Jehove in bližnjega navede kristjane, da oznanjajo, to velja tudi v primeru, če po naravi nismo nagnjeni k temu, da bi pričeli pogovor s tujcem. (Matej 22:37—39)
19. Zakaj Jehova ni zadovoljen z mlačnostio in kako bi morali vrednotiti naše služenje njemu?
19 Če nas ničesar ne spodbuja k oznanjevanju, tedaj je naša ljubezen do Jehove in naše zaupanje vanj komaj kaj več kot stvar duševne zavesti. »Spoznaj Boga, ki je Bog očeta tvojega in mu služi z nerazdeljenim srcem,« je David spodbujal Salomona, »kajti Jehova preiskuje srca in razume vse naklepe misli«. (1. Letopisi 28:9) Jehove ne moremo ukaniti z mlačnostjo. Celo redno sodelovanje v službi oznanjevanja ga ne zadovolji, če mu ponujamo samo malo od tega, kar bi lahko storili, če bi si ‚močno prizadevali‘. (Luka 13:24, NS) Vsak kristjan mora torej pošteno oceniti svoj delež v službi oznanjevanja in se vprašati: ‚Ali res naredim toliko kot bi lahko?‘ Morda bi bilo potrebno spremeniti vrstni red prednostnih stvari.
Zgledi drugih nas spodbujajo k »dobrim delom«
20. Zakaj je primerno pregledovati dobre zglede sokristjanov?
20 Svoje službe ne opravljamo tako, da bi se »primerjali z drugimi«. (Galačanom 6:4, NS) Kljub temu pa nas dobri zgledi drugih lahko spodbudijo, da naredimo še več. Sam apostol Pavel je dejal: »Posnemalci moji bodite, kakor sem tudi jaz Kristusov.« (1. Korinčanom 11:1) Zato poglejmo, koliko časa naši bratje vsak mesec porabijo za oznanjevanje. V ZDA se je povprečno število ur oznanjevalcev z 8,3 ure v letu 1979 dvignilo na 9,7 ure v letu 1987! Naši bratje so stalno povečevali število ur, ki jih porabijo za oznanjevanje. Ali je tudi s teboj tako?
21. Kaj je mnoge navedlo, da so stopili v pionirsko službo? Ponazori.
21 Rekordno število posameznikov je stopilo v pionirsko službo, ker jih je k temu spodbudil goreči zgled drugih. V Kaliforniji (ZDA) je mlada sestra Angela dobila vabljivo ponudbo za zaposlitev, ki je vključevala šolanje na univerzi po lastni izbiri. Angela pa se je raje odločila na polnočasno službo. Razlog? »Med druženjem z mnogimi pionirji sem lahko videla, da niso zelo veseli in zadovoljni le zaradi samih sebe, ampak tudi zaradi svojega odnosa z Jehovo. Hotela sem tudi sama občutiti to veliko radost in zadovoljstvo.«
22. Kako nam bo koristilo, če bomo uporabljali naučeno?
22 Ali želiš tudi ti biti »vesel in zadovoljen«? Tedaj »zaupaj v Jehovo in delaj dobro«! Tvoje spoznanje naj te navede, da v Jehovini službi storiš kar največ. Če boš uporabljal naučeno, bo tvoj duhovni napredek očiten vsem in bo koristil drugim, ker jim lahko reši življenje. (1. Timoteju 4:15, 16) Vsi naj bi se torej odzvali besedam apostola Pavla, ki so zapisane v Filipljanom 4:9: »Kar ste se od mene naučili, prejeli, slišali in videli, to delajte. In Bog miru bo z vami.« (JP)
Točke za ponovitev
◻ Kako naj bi se odzvali, ko se pogledamo v zrcalu Božje besede?
◻ Kako lahko izboljšamo naše ravnanje z drugimi?
◻ Zakaj je prizadevanje za gmotnimi stvarmi nespametno?
◻ Kako lahko iščemo mir v skupščini?
◻ Kaj bi nas moralo navesti, da bi v polni meri sodelovali v službi oznanjevanja?
[Slika na strani 23]
Ni dovolj samo opaziti duhovne madeže in hibe. Popraviti jih moramo!
[Sliki na strani 24]
Tiste, ki hočejo obogateti, pogosto doletijo »mnoge bolečine«