»Jehova je moj pastir«

»Jehova je moj pastir, nič mi ne manjka.« - PSALM 23:1, EI.

1., 2. Navedi nekaj Davidovih spretnosti in koliko psalmov je spesnil.

ZAMISLITE si tale prizor: izraelski vojski stojijo nasproti filistejske čete. Med njimi je tudi predrzni filistejski velikan Golijat. Nasproti mu steče mladenič, oborožen le s pračo na kamenje. Dobro merjen strel zadene velikana v glavo, in ga ubije. Kdo neki je ta mladenič? David, pastir, ki z Jehovino pomočjo izbojuje to osupljivo zmago. (1. Samuelova 17. poglavje)

² Čez čas je ta mladenič postal izraelski kralj in vladal je celih 40 let. Bil je tudi izvrsten harfist in pod Božjim navdihnjenjem je zložil mnogo lepih pesmi. Napisal je tudi nekaj več kot 70 psalmov, ki so še danes Jehovinemu ljudstvu v veliko spodbudo in vodstvo. Med njimi je najbrž najbolj poznan prav 23. psalm. Zakaj si ne bi kar odprli Svetega pisma in sledili besedilu tega psalma, ki ga bomo zdaj pregledali od vrstice do vrstice?

Jehova, ljubeči pastir

3. a) Kdaj je David tvegal svoje življenje, da bi zaščitil svoje ovce? b) V kakšnem smislu je Jehova naš pastir?

³ »Jehova je moj pastir.«a (Psalm 23:1) David je bil izkušen pastir, zato je vedel, kako je treba voditi, pasti in ščititi čredo ovc. Nekoč jih je pogumno rešil pred levom, potem pa še pred medvedom. (1. Samuelova 17:34—36) Ovce so Davidu brezpogojno zaupale. Toda David je bil v odnosu do Jehova sam kot ovca. In ker se je spričo Božje dobrohotne skrbi počutil varnega, je lahko rekel: »Jehova je moj pastir.« Ali tudi ti čutiš to varnost pod velikim pastirjem, Bogom Jehovo? Ta namreč zagotovo tudi danes vodi, hrani in ščiti svoje ovcam podobne častnike. V skupščini Jehovinih prič zvesti in ljubeči podpastirji vneto skrbijo za ovce. (1. Petrov 5:1—4)

4. V katerem oziru je naša situacija danes podobna situaciji Izraelcev v puščavi?

⁴ »Nič mi ne manjka.« Dobro razmislimo o tej trditvi. Ali nam Jehovina ljubeča skrb ne daje občutka miru in zaupanja? Ali se še spominjamo, kaj se je dogajalo Izraelcem, ko so 40 let tavali po pustinji? Jehova je skrbel za vse njihove osnovne potrebe! Tudi danes je tako. Jehovinim zvestim služabnikom nič ne manjka. Marsikdo lahko skupaj z Davidom reče: »Bil sem deček, zdaj sem starec, pa nisem še videl, da bi bil pravični zapuščen in da bi njegovi otroci kruha prosili.« (Psalm 37:25, EI) Danes »zvesti in modri hlapec« skrbi, da imamo vsi dovolj duhovne hrane. (Matej 4:4; 24:45—47) Poleg tedenskih shodov imamo še na Svetem pismu temelječa časopisa Stražni stolp in Prebudi se, pa še mnogo druge literature. Tudi tam, kjer delovanja Jehovinih prič oblasti ne dovolijo, je duhovna hrana redna in dovolj je je. Jehovinim ovcam nič ne manjka!

5. Zakaj so Jehovine ovce danes miroljubne in sproščene in kakšni so rezultati tega?

⁵ »Na zelenih pašnikih mi daje ležišča.« (Psalm 23:2) Okrog mnogih mest v starodavnem Izraelu so bili obsežni sočni pašniki. Dober pastir je takrat vodil ovce po teh sočnih in varnih pašnikih, in tako tudi Jehova danes skrbi za svoje ovce. Psalmist pravi: »Mi smo ljudstvo njegove paše.« (Psalm 79:13; 95:7) Pravim ovcam je dobro, če so site in če lahko, ko je dan najbolj vroč, v miru počivajo. Tudi Jehovine ovce so danes mirne in sproščene, ker zaupajo svojim zrelim pastirjem — izkušenim starešinam v svojih skupščinah in pokrajinah. Posledica tega je, da duhovne črede rastejo. Mnogo je takšnih ljudi, ki so jih prejšnji pastirji velikega Babilona slabo vodili, zdaj pa so zelo srečni in zadovoljni v Jehovini čredi.

6. Kako nas Jehova ‚vodi k vodam počitka‘?

⁶ »K vodam počitka me vodi.« Izraelski pastir je moral svoje ovce gnati h kakšnemu tolmunu ali potoku in jih napojiti. Toda v sušnih obdobjih je bilo vodo težko najti. Danes Jehova vodi svoje ovce k ‚vodam počitka‘ tako, da jim daje zadostne količine vode resnice. (Primerjaj Ezekijel 34:13, 14.) Prerok Izaija pa je zapisal tole spodbudno vabilo: »O vsi žejni, pridite k vodi!« (Izaija 55:1) Ovce se držijo te duhovne vode in so tako zaščitene pred ognjeno sodbo, ki bo zadela vse tiste, »ki ne poznajo Boga in niso poslušni evangeliju«. (2. Tesaloničanom 1:8; Razodetje 7:16, 17)

7. Kdaj pride duhovna osvežitev, ki jo nudi Jehova, še posebej prav in pod kakšnimi okoliščinami so se na pamet naučeni biblijski stavki izkazali kot zelo koristni?

⁷ »Mojo dušo poživlja.« (Psalm 23:3) Ko smo izmučeni, v stiski, brez volje in ko nas preganjajo, nas Jehova poživlja s svojo Besedo. Zato je dobro, če kristjanu pride v navado, da vsak dan prebere del Svetega pisma. Ali delaš tako? Nekaterim je v veliko pomoč, če si zapomnijo nekatere navedke iz Svetega pisma, na primer iz 2. Mojzesove knjige 34:6, 7 ali iz Pregovorov 3:5, 6. Zakaj je to tako koristno? No, če se znajdeš v težavah in nimaš pri roki Svetega pisma, te hitro lahko potolažijo besede iz te knjige, ki se jih spomniš. Mnogi bratje so bili obsojeni zaradi svojih pravičnih načel na zaporne kazni, in takrat so jih poživljale besede iz Svetega pisma, ki so jih znali na pamet. Da, Božja beseda »razveseljuje srce« in »razsvetljuje oči«! (Psalm 19:7—10)

8. Ali je lahko ‚hoditi po pravih potih‘ in do česa nas lahko to pripelje?

⁸ »Vodi me po pravih potih.« Po pravih potih ali »poteh pravičnosti« (NS) ni lahko hoditi, čeprav vodijo v življenje. Tudi Jezus je rekel: »Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki vodi v življenje.« (Matej 7:14) Apostol Pavel je nekaj podobnega rekel učencem v Listri, Ikoniji in Antiohiji: »Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo.« In Pavel je vedel, kaj govori. Malo pred tem so ga v Listri kamenjali, dokler se jim ni zdelo, da so ga ubili! (Apostolska dela 14:19—22, JP)

9. a) Kako nas Jehova ‚vodi po pravih potih‘? b) Na kakšen način je lahko Psalm 19:14 koristen? c) Kateri biblijski stavki nam lahko pomagajo, da bi se ognili zankam spolne nečistosti?

⁹ Jehova nas ‚vodi po pravih potih‘ s tem, da nas vodi in nam svetuje po svoji Besedi in organizaciji. Večina ljudi pa stopa po široki in prostorni poti, ki pelje »v uničenje«. (Matej 7:13) Zaradi razbrzdane spolne nečistosti in zaradi naglo napredujoče kuge, imenovane AIDS, kristjani še posebej čutijo, da se je treba ogibati slabe družbe. (1. Korinčanom 15:33) Še na svoje misli moramo paziti, da ne zaidejo v nečiste tokove. (Psalm 19:14) Za ta del je prav, da se zmeraj držimo dobrega nasveta iz Božje besede glede spolnosti in ki nas svari pred pastmi nemoralnosti. (1. Korinčanom 7:2—5; Efežanom 5:5; 1. Tesaloničanom 4:3—8)

10. a) Kakšno odgovornost nosijo Jehovine priče glede božanskega imena? b) Zakaj nas ljudje iz sveta pogosto kritizirajo? c) Pod kakšnimi okoliščinami nam bo Jehova pomagal?

¹⁰ »Zaradi svojega imena.« Jehovine priče imajo veliko odgovornost: oslaviti morajo namreč Božje ime in paziti, da temu imenu ne prizadenejo sramote. (Matej 6:9; 2. Mojzesova 6:3; Ezekijel 38:23) Ljudje iz sveta kaj hitro pokažejo s prstom na Jehovine priče in jih obtožijo. Če se kaj takšnega zgodi zaradi tega, ker se držimo svetopisemskih načel o nevtralnosti ali o svetosti krvi, potem je naša vest čista. Če pa se nam to zgodi zaradi naših napak, potem smo Jehovi v sramoto, (Izaija 2:4; Apostolska dela 15:28, 29; 1. Petrov 4:15, 16) Zato sovražimo, kar je hudega. (Psalm 97: 10) Če moramo pretrpeti preganjanje, nas bo Jehova zmeraj ščitil in nam pomagal — zaradi svojega imena.

Jehova varuje svoje ovce

11. Kaj je mišljeno z izrazom »dolina smrtne sence« in na kaj nas to spomni v zvezi z Jezusom?

¹¹ »Tudi če bi hodil v temni dolini, ne bom se bal hudega.« (Psalm 23:4) Prevod Isaaca Leeserja na tem mestu zapiše: »Da, tudi če bi hodil po dolini smrtne sence, se ne bi bal zlega.« To nas morda spomni na globoke doline in tesni, ki se po zahodnih pobočjih judejskih gora spuščajo proti Mrtvemu morju. Grape ali globeli, v katerih prežijo na svoj plen roparske zveri, niso varne za ovce. David se je v svojem življenju spustil po marsikateri takšni grapi in gledal smrti v oči. Toda vodil ga je sam Bog, zato je bil poln zaupanja in ni pustil, da bi ga premagal strah. Tudi mi bi morali tako zaupati Jehovi. Te »temne doline« nas spomnijo na Izaijevo prerokbo, ki pravi: »Nad prebivalci v deželi smrtne sence zasije luč.« Matej se je tudi spomnil na to prerokbo in jo uporabil za Jezusa. Takole je zapisal: »Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.« Kako? V obliki obsežnega oznanjevanja, ki ga je vodil Jezus. (Izaija 9:2; Matej 4:13—16, JP)

12. a) Kako so se Jehovini služabniki prilagodili preganjanju v mnogih deželah in kakšni so bili rezultati? b) Kako je Peter hrabril prve kristjane, ki so bili preganjani?

¹² David se ni ‚bal hudega‘. Isto velja tudi za današnje Jehovine prave služabnike, čeprav v tem hudobnem svetu, ki mu vlada satan, niso ravno priljubljeni. (1. Janezov 5:19) Mnogi jih celo sovražijo in v nekaterih deželah jih hudo preganjajo. Ampak dobro vest o Božjem kraljestvu oznanjajo tudi v teh deželah, čeprav seveda malo bolj oprezno kot sicer. Vedo, da je Jehova z njimi in da jih varuje. (Psalm 27:1) V mnogih deželah, kjer morajo vest o Kraljestvu oznanjati na skrivaj, so opazili velik napredek. V teh deželah Jehovine priče vzklikajo skupaj s psalmistom: »Jehova je z menoj: ne bojim se; kaj mi more storiti človek?« (Psalm 118:6) Te Jehovine priče so v podobnem položaju, v kakršnem so bili prvi kristjani, ki jim je apostol Peter napisal tele hrabrilne besede: »Čeprav bi trpeli za pravico, blagor vam. Nikar se ne ustrašite njihovih groženj! Ne dajte se zbegati!« (1. Petrov 3:14, JP)

13. a) Do katere zanimive spremembe pride pri Psalmu 23:4 in zakaj? b) Kako lahko kristjani premagajo svojo bojazen?

¹³ »Ker ti si z menoj.« Tule naj opozorimo na neko zanimivost. Navdihnjeni psalmist v svojih verzih spremeni osebo iz tretje v prvo. Nič več ne govori o Jehovi, ampak ga nagovori s »ti«. Zakaj? Zato, ker je to bolj osebno. V nevarnosti se približamo našemu nebeškemu očetu Jehovi. Z njim smo takrat v tesnejšem odnosu. Z molitvijo in prošnjo se za zaščito obračamo naravnost nanj in na ta način laže premagamo strah. (Primerjaj Zefanija 3:12.)

14. a) Katero orožje so imeli pastirji za časa Davida in kako so ga uporabljali? b) Kako krščanski pastirji danes ščitijo čredo?

¹⁴ »Tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.« Hebrejska beseda šévet, ki je tukaj prevedena z »gorjača«, najbrž pomeni pastirsko gorjačo. Palico in gorjačo lahko rabimo za obrambo ali v dokaz svoje avtoritete. Tako orožje je gotovo še najbolj pripravno za odganjanje takšnih nevarnih živali, kot so volkovi in kače. Pastirska palica je morda rabila tudi za priganjanje in usmerjanje ovc ali za zavračanje tistih, ki so se preveč približale kakšnemu nevarnemu kraju. Danes Jehova v skupščinah postavlja zveste pastirje, starešine, ki zavračajo ovce pred nevarnostjo takih duhovnih grabežljivcev kot so odpadniki. Starešine na podoben način svarijo tiste, ki so opustili obiskovanje krščanskih sestankov ali ki so se odvrnili od krščanskega vedenja.

Velika gostija med sovražniki

15. a) Do katere pomembne spremembe prispodobe pride v Psalmu 23:5? b) Katera dejstva dokazujejo, da je Jehovin narod duhovno dobro nahranjen in od koga se v tem pogledu razlikuje?

¹⁵ »Pogrinjaš mi mizo vpričo mojih nasprotnikov.« (Psalm 23:5) Tukaj zdaj nastopi pomembna sprememba prispodobe: od pastirja do gostitelja. Jehova nam kot nadvse radodaren gostitelj ponuja obilo duhovne hrane, ki nam jo prinaša skupina maziljenih »hlapcev«. (Matej 24:45) Čeprav živimo v sovražnem svetu, nam te hrane ne manjka. Stražni stolp izhaja v več kot sto jezikih, tako da so duhovno siti ljudje v Južni Afriki, na Grenlandiji, na Salomonovih otokih ali v Indiji. Poleg tega je po svetu v kakšnih 55 000 skupščinah dovolj dobro usposobljenih predavateljev in učiteljev, dovolj prijetnih dvoran za sestanke, na stotine teh je sploh čisto novih. Zabeleženih je tudi več kot 3 milijone biblijskih študijev, na katerih se učijo ovcam podobni ljudje. Tisti v velikem Babilonu, v svetovnem kraljestvu lažne religije, pa stradajo. (Izaija 65:13)

16. a) Česa neki farizej za razliko od grešne ženske ni hotel storiti za Jezusa? b) Kakšno olje je Jehova danes priskrbel svojim lojalnim služabnikom?

¹⁶ »Z oljem mi glavo maziliš.« V starodavnem Izraelu je gostitelj zmeraj imel pri roki olje, da je z njim pomazilil glave svojim gostom. Zanimivo bo spomniti, da je bil Jezus nekoč pri nekem farizeju, pa ga ta ni pomazilil niti mu ni umil nog. V tistem pa mu je neka grešnica umila noge s svojimi solzami in mu mazilila glavo z posebno dišečim oljem. (Luka 7:36—38, 44—46) Jehova pa je nadvse radodaren gostitelj! Svojim zvestim služabnikom daje duhovno »olje veselja«. (Izaija 61:1—3) Da, Jehovini služabniki so danes res veseli.

17. a) Kaj pomeni ‚kelih napolnjen prek roba‘? b) Na kakšen način Jehova danes nudi takšen »kelih« svojim služabnikom?

¹⁷ »Moj kelih je zvrhan.« Neki drug prevod pravi, da je ‚kelih napolnjen prek roba‘. (Moffat) Tu gre seveda za duhovno obilje. Čeprav psalmist ni meril na pijančevanje, pa besede vsebujejo pomisel na plemenito vino. In takšno vino ima zdravilni učinek, kar razberemo tudi iz Pavlovega nasveta Timoteju: »Ne pij več samo vodo, temveč popij malo vina zaradi želodca in svojih pogostih težav.« (1. Timoteju 5:23, JP) Tudi vino v prenesenem, duhovnem pomenu razveseljuje naša srca. (Psalm 104:15) Naš dobri Oče, Jehova, v svoji radodarnosti prireja duhovno gostijo z okusnimi »jedmi« za svoje zveste služabnike, ponuja pa tudi ‚zvrhan kelih‘ veselja.

18. a) Kdo uživa Jehovino dobrotljivost in milost in kako to prikaže Psalm 103:17, 18? b) Kakšni čudoviti obeti so pred tistimi, ki ostanejo zvesti Jehovi?

¹⁸ »Dobrotljivost in milost mi sledita vse dni mojega življenja.« (Psalm 23:6) Dobrotljivost je eden od sadov Jehovinega svetega duha. (Galačanom 5:22, 23) Božja dobrotljivost in milost sta namenjena tistim, ki hodijo po njegovih poteh. (Psalm 103:17, 18) Z močno vero v Jehovo lahko njegovo ljudstvo premaga vsakršno preizkušnjo, ki se jim postavi na pot. Ves čas jih zadevajo njegovi blagoslovi in njegova ljubezniva skrb. Zvestoba do kraja pa pomeni zanje večno življenje v novem svetu. Kakšen čudovit obet!

19. a) Kaj pomeni ‚prebivati v Jehovini hiši‘? b) Kaj je ustanovila Jehovina organizacija, da bi danes pospeševala pravo čaščenje in zakaj je za mnoge tisoče prednost, da lahko služijo tam? c) Kdo je še odločen, da večno služi Bogu?

¹⁹ »In v Jehovini hiši bom prebival najdaljše čase.« V Davidovih dneh je bilo Jehovino svetišče v shodnem šotoru, ker takrat tempelj še ni bil zgrajen. Ker je imel psalmist v mislih Jehovo kot radodarnega gostitelja, mu je pomenilo ‚prebivati v njegovi hiši‘ v resnici imeti z njim dober odnos, biti dober gost. (Psalm 15:1—5) Danes nam ta hiša lahko pomeni Jehovin sveti tempelj, njegovo ureditev pravega čaščenja. Kralj Salomon je imel prednost, da je zgradil pravi tempelj in ga bogato okrasil z zlatom, postavil ga je Jehovi v slavo. Kakšna velika prednost je bila za vsakogar, ki je smel služiti v njem! Čeprav takšnega templja danes ni več, pa ima Bog svojo sveto organizacijo, ki ga slavi in ki prispeva k čistemu čaščenju. Eno od sredstev za to delo so betelski domovi, ki jih je Jehovina organizacija postavila v mnogih deželah. »Betel« pomeni v resnici »Božja hiša« in na tisoče predanih ljudi služi v teh teokratičnih središčih. Nekateri so tod že »najdaljše čase«, že skoraj vse življenje služijo v tej betelski službi. Milijoni drugih, ki niso člani betelskih družin, pa so prav tako odločeni, da bodo na vse večne čase služili Jehovi.

20. a) Zakaj je 23. psalm izreden del Svetega pisma in kaj nam pomaga razvijati? b) Katere prednosti še čakajo Jehovine zveste služabnike?

²⁰ 23. psalm je kot brušen dragulj, ki se sveti in lesketa, ko se svetloba odbija od njegovih ploskev. Povzdiguje veličastno ime našega ljubečega nebeškega očeta Jehove in razkriva, kako on vodi svoje ovce, jih varuje in skrbi zanje. Zato je njegovo ljudstvo polno veselja, ima dovolj duhovne hrane in njegovo število ves čas hitro raste, tudi tam, kjer ga hudo preganjajo. 23. psalm tudi pomaga vzgojiti toplo in tesno vez z našim Stvarnikom. In ko se ozremo po zvezdnem nebu, kot je to počel svoj čas tudi David, ko je pasel ovce, smo hvaležni, da Stvarnik tako veličastnega vesolja skrbi tudi za nas kot dober pastir. Z veliko ljubezni nam je ponudil tudi večno življenje v njegovem novem svetu, če mu bomo seveda neoporečno služili. Kako lepo bo takrat srečati Božje služabnike, ki bodo vstali od mrtvih, med njimi tudi Davida. In kakšna prednost bo vso večnost služiti Jehovi, velikemu pastirju!

Kako bi odgovoril?

◻ Kako Jehova dokazuje, da je naš ljubeči pastir?

◻ S kakšnimi sredstvi nas Jehova ‚vodi po pravih potih‘?

◻ Kako Jehova ščiti svoje ovce?

◻ V katerem smislu nam Jehova pogrinja mizo vpričo naših sovražnikov?

[Podčrtna opomba (samo v slovenščini)]