Ali ceniš svete stvari?
»Prizadevajte si za mir z vsemi ljudmi in za posvetitev, brez katere nihče ne bo videl Gospoda; skrbno pazite, ... da ne bo nobenega nečistnika niti koga, ki ne bi cenil svetih stvari, kakor Ezav, ki se je v zameno za eno samo jed odrekel svojim pravicam prvorojenstva.« — HEBREJCEM 12:14—16, NS.
1. Kaj večina ljudi premalo ceni in kako se v tem pogledu od njih razlikujejo kristjani?
NAŠ Bog Jehova je najbolj darežljiv skrbnik. Radodarno oskrbuje celotno stvarstvo z vsem potrebnim. Vendar večina človeštva le malo misli na to. Jehovi niso hvaležni, niti ne priznavajo, da mu veliko dolgujejo. Po drugi strani pa kristjani Jehovine dobrote ne jemljejo kot same po sebi umevne. Izkazujejo mu čast za vse, kar dela v njihovo korist. Jehova je svojemu ljudstvu, ker mu je predano, zaupal številne svete stvari, ki jih ljudje na splošno ne uživajo. To so dragocene stvari, oddvojene kot svete in so povezane s čaščenjem Jehove. Ali veš, katere svete stvari so to? In ali jih dovolj močno, iz vsega srca ceniš? (Psalm 104:10—28; Matej 5:45; Razodetje 4:11)
2. Kdo je pokazal zelo malo cenjenja?
2 Vsi pripadniki Božjega ljudstva niso vedno ustrezno cenili svetih stvari. Na primer, Izakov sin Ezav se v tem pogledu ni izkazal. Pavel ga je omenil, ko je pisal maziljenim hebrejskim kristjanom. Potem ko jih je spodbudil, naj si ‚prizadevajo za mir z vsemi ljudmi‘, jih je opozoril, da se morajo prepričati, če v njihovi sredini »ni nobenega nečistnika niti koga, ki ne bi cenil svetih stvari kakor Ezav, ki se je v zameno za eno samo jed odrekel svojim pravicam prvorojenstva«. (Hebrejcem 12:14—16, NS)
3., 4. Kakšne svete pravice je prvorojenec Ezav prodal Jakobu za skodelico leče?
3 Kakšne pravice je imel prvorojenec? Jehova je Ezavovemu dedu Abrahamu obljubil, da bo po njem in njegovih potomcih nazadnje rojen tisti, ki bo postal obljubljeno Seme, Mesija ali Kristus. Po tem Semenu bi lahko bili blagoslovljeni vsi narodi in bi se tako osvobodili iz greha in smrti. (1. Mojzesova 22:15—18; Galačanom 3:16)
4 Ezav je kot Izakov prvorojenec imel priložnost, da postane del tega rodu, po katerem se bo rodilo to Seme. To je bil del njegove pravice po rojstvu. Toda na njegovo sramoto v biblijskem poročilu piše: »Tako je zaničeval Ezav prvorojenstvo.« Nepremišljeno ga je prodal za lečnato jed in kos kruha. Mi seveda ne želimo pokazati tako malo cenjenja kot on. Namesto tega bi morali razvijati podobno stališče, kot ga je imel Ezavov brat Jakob. Bil je drugi po vrsti glede dediščine, katero je kupil, ko je videl, da jo brat očitno premalo ceni. Jakob je tako poskrbel, da je pravica, biti prednik obljubljenega Semena, prešla v roke nekoga, ki je to sveto stvar pravilno cenil. (1. Mojzesova 25:27—34)
5. O katerih svetih stvareh bomo razpravljali in kako se lahko ognemo temu, da bi jih jemali kot samoumevne?
5 V krščanski skupščini je Jehova dal na voljo mnoge svete stvari, da bi lahko ostali duhovno močni in primerno usposobljeni za njegovo službo. Pogovorimo se o nekaterih. Nato lahko vsak zase razmislimo o njih in jih še bolj cenimo, tako da jih ne bi nikoli jemali kot same po sebi umevne.
Jehovino ime in odkupnina sta nekaj najsvetejšega
6. Na kakšne načine lahko pokažemo, da svetost Jehovinega imena ne jemljemo kot nekaj samoumevnega?
6 Prvo na našem seznamu svetih stvari je Jehovino ime. Kako vzvišeno je to ime v tvojem umu in srcu? V vzorni molitvi je Jezus najprej rekel: »Posvečeno bodi ime tvoje.« (Matej 6:9) Ko smo se krstili, smo postali Jehovina priča (Izaija 43:10, 11) Kolikšna čast je to! In ko govorimo o Jehovini dobroti in njegovih veličastnih namenih, ga tudi drugi spoznajo po njegovem osebnem imenu in mu prav tako želijo služiti. Če pa kdo ne govori drugim o njem ali pa, kar je še huje, ravna napačno, tedaj škoduje Jehovinemu dobremu imenu in ugledu. Jehovine zveste krščanske priče si vedno prizadevajo z besedami in dejanji posvečevati njegovo sveto ime pred drugimi. (3. Mojzesova 22:31, 32; 5. Mojzesova 5:11)
7. Zakaj bi morali zelo ceniti Kristusovo odkupno žrtev?
7 Visoko na seznamu svetih stvari je tudi odkupna žrtev. Kako dragocena je zate Kristusova žrtev? Samo na osnovi celovite vere v to popolno človeško žrtev so nam lahko odpuščeni grehi. (1. Janezov 2:1, 2) Pavel pravi, da je bila maziljena skupščina »pridobljena s krvjo [Božjega] lastnega Sina«. (Apostolska dela 20:28, NS; primerjaj 1. Petrov 1:17—19.) Jezus, edinorojeni Božji Sin, se je odrekel svojemu položaju v nebesih, živel na zemlji med grešnimi možmi in ženami in ponudil svoje popolno človeško življenje v mučni smrti na mučilnem kolu, da bi mi lahko dobili večno življenje. (Matej 20:28) Višek nehvaležnosti bi bil, če nekdo ne bi vsak dan pokazoval, da globoko ceni to dragoceno Božje darilo. (Hebrejcem 10:28, 29; Juda 4, 5)
Naš odnos z Jehovo in njegovo organizacijo
8. Kaka dragocen je naš odnos z Jehovo?
8 To nas pripelje do naslednje zelo svete stvari, do našega odnosa z Jehovo. Kako prisrčno bi morali negovati ta zaupen odnos, ki ga imamo z našim nebeškim Očetom! Če se mi ‚bližamo Bogu, se bo on približal nam‘. (Jakob 4:8) Zelo nas ljubi in želi, da bi ga tudi mi ljubili iz vsega srca. (Matej 22:37, 38; Janez 3:16) David je svojemu sinu Salomonu dobro svetoval glede njegovega odnosa z Jehovo. Vključil je naslednje opozorilo: »Ti pa, Salomon, sin moj, spoznaj Boga svojega Očeta in mu služi s celim srcem in veselo dušo; kajti Jehova preiskuje vsa srca in zaznava sleherne naklepe misli. Če ga boš iskal, bo dopustil, da ga najdeš; če pa ga zapustiš, te bo za vedno zavrgel.« (1. Letopisi 28: 9, NS) Zato »vztrajajte v Božji ljubezni in čakajte na usmiljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki pelje v večno življenje.« (Juda 21, JP)
9. Na katere načine pokažemo, da prednost, biti del Jehovine organizacije, za nas ni nekaj samoumevnega?
9 Ali prav tako ceniš sveto prednost, da si lahko del Jehovine organizacije? Vsi se moramo zavedati, da smo v njej samo zaradi Jehovine milosti. Kadar nekdo tega ne ceni in postane neskesani prestopnik, bo to prednost izgubil. Pavel je posvaril: »Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.« (1. Korinčanom 10:6—12, JP) Pavel je to svarilo izrekel potem, ko je govoril o 23 000 Izraelcih, ki so bili uničeni zaradi malikovanja in nemorale. Da cenimo svetost Jehovine organizacije lahko pokažemo tako, da se vsakdo med nami trudi, da v skupščini ne bi bilo nečistosti, nemorale, razdorov, trgovanja in občutka vzvišenosti ali predsodkov. (2. Korinčanom 7:1; 1. Petrov 1:14—16) Delamo lahko na tem, da bi utrdili vez bratske ljubezni in se istočasno dosledno držimo teokratičnega reda in sodelujemo s tistimi, ki prevzemajo vodstvo. (1. Tesaloničanom 4:3—8; 5:12, 13)
Božja beseda, zakoni in upanje Kraljestva
10. Kako pokažemo, da zares cenimo Sveto pismo?
10 Božja navdihnjena beseda, Sveto pismo, je prav tako sveta stvar. Vsebuje Božje objave, navodila, nasvete, obljube, razodetja, da, vse, kar potrebujemo, da bi bili ‚opremljeni za vsako dobro delo‘. (2. Timoteju 3:16, 17) Kako lahko pokažemo, da to knjigo cenimo? Najprej s preučevanjem in tako, da živimo v skladu z naučenim. Zatem s primernim upoštevanjem »hrane ob pravem času«, ki temelji na Bibliji in katero nam je Jehova priskrbel preko »zvestega in modrega hlapca«. (Matej 24:45, NS) Dobro je, če so naše lastne Biblije in tudi druga krščanska literatura, ki jo uporabljamo pri našem oznanjevanju, urejene in čiste. Lahko bi sramotili Jehovo, če bi uporabljali Biblijo, ki je umazana ali obrabljena.
11. Zakaj Jehovinih svetih zakonov ne bi smeli jemati zlahka?
11 V Božji besedi se nahajajo Jehovini sveti zakoni. Ali so zate vedno sveti, ali pa jih včasih jemlješ zlahka? Jehovini zakoni so kot označbe in varnostne ograje na poti v življenje. Če jih upoštevamo, bomo varno potovali in nazadnje prispeli na cilj v Jehovin novi svet; če pa Jehovine zapovedi in opomine jemljemo zlahka, hitimo v nesrečo. (Psalm 119:10, 11, 35, 101, 102; Pregovori 3:1—4)
12. Na kakšen način je naše upanje Kraljestva sveto?
12 Iz Biblije smo tudi spoznali sveto stvar, ki bi nam morala biti pri srcu: upanje Kraljestva. Pavel je v Hebrejcem 11:10 o zvestem Abrahamu dejal: »Pričakoval je namreč mesto [Božje kraljestvo], ki ima temelje in je njegov stavbenik in graditelj Bog.« (JP) Ali imaš ti enako močno, vztrajno upanje v Božje kraljestvo? Ali je tvoja vera tako močna, da v tvojem srcu ni nobenih dvomov in vedno enako goreče pričakuješ, da se bodo Božji nameni spolnili v času, ki ga je za to določil? (Matej 24: 20—22, 33, 34, 42)
Sveta zborovanja in prednosti
13. Zakaj koristi skupščinskih sestankov ne bi smeli jemati zlahka?
13 »Spodbujajmo [se] k ljubezni in dobrim delom. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado,« je svetoval Pavel. To naznanja, da so krščanski sestanki nadaljnja sveta priprava, ki je ne smemo jemati zlahka. Na sestankih dobivamo življenjsko važna navodila in razvijamo prisrčno prijateljstvo, ki ga nujno potrebujemo. Tukaj lahko »javno objavljamo naše upanje«, ko imamo priložnost govoriti na odru ali pa redno dajemo komentarje. (Hebrejcem 10:23—25) In ker večina naših sestankov poteka v Kraljevski dvorani, ali redno daješ prispevke in se trudiš, da bi dvorana bila dobro vzdrževana? (2. Mojzesova 35:21)
14. Kaj nam bo pomagalo, da bomo našo krščansko službo cenili kot sveti zaklad?
14 Pavel je prednost, ki jo imajo kristjani, da lahko oznanjajo dobro vest, primerjal z ‚zakladom v lončenih posodah‘. (2. Korinčanom 4:1, 7, JP) Da, krščanska služba je ravno tako sveta stvar, ki jo zelo cenimo. Čeprav večine ljudi, katerim oznanjamo, to ne zanima, bi se vseeno morali stalno zavedati vzvišene prednosti, ki jo imamo, ker lahko drugim govorimo o Jehovi in njegovih namenih. Na ta način bomo lažje opravili našo nalogo oznanjevanja dobre vesti o Kraljestvu in pridobivanja učencev. (Matej 24:14; 28:19, 20) Dodatno nas veseli, ko vidimo, kako napredujejo novi učenci. (1. Tesaloničanom 2:19, 20) Če cenimo svojo službo, ne bomo neredni niti nedejavni oznanjevalci dobre vesti.
15. Zakaj ne smemo zlahka jemati skrb za prednosti v Jehovini organizaciji?
15 Prednosti v Jehovini organizaciji so prav tako svete. Takšne prednosti dejansko pomenijo sveto dolžnost. (Primerjaj Apostolska dela 20:28.) Če imaš kakšno odgovornost, pa naj gre za nadzorniško, pastirsko službo, poučevanje ali kakšno drugo obliko služenja sokristjanom, tedaj temu posveti posebno pozornost. Naloge ne jemlji zlahka niti takrat, ko se ti zdi nepomembna, ampak jo opravi dobro in nemudoma, kakor da bi delal za Jehovo. Zapomni si: »Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem.« (Luka 16:10)
Zakonska skupnost in družina
16. Kako lahko pokažemo, da na zakon in družino gledamo kot na nekaj svetega?
16 Pri naštevanju svetih stvari ne pozabi vključiti zakonsko skupnost in družino. Res je, da se nekristjani prav tako poročajo, toda kristjani na poroko gledajo kot na nekaj svetega, nekaj, kar je povezano z njihovim čaščenjem Jehove. (Primerjaj 1. Petrov 3:1—7.) Kako pokažejo, da cenijo to sveto stvar? Biblija v Hebrejcem 13:4 pravi: »Častit bodi zakon v vsem in postelja neomadeževana, kajti nečistnike in prešuštnike bo sodil Bog.« (EI) Jezus je opozoril, da nekdo že prešuštvuje v svojem srcu, če nenehno s poželenjem gleda žensko. (Matej 5:27, 28) Če se nameravaš poročiti, tedaj to stori častno. Nato pa svojega zakona nikoli ne jemlji zlahka. Vsak dan poglabljaj iskreno ljubezen in globoko spoštovanje. Če imaš otroke, jih ‚vzgajaj in opominjaj v Jehovinem duhu‘. Tako bo tvoja družina »sveta«. (Efežanom 6:4; 1. Korinčanom 7:14)
Jehovin sveti duh in molitev
17. Zakaj Jehovinega duha ne bi smeli smatrati kot nekaj samoumevnega?
17 Potrebujemo vse Jehovine priprave, in med pomembno Jehovino pomoč spada njegov sveti duh. (Janez 14:26) Čeprav se vedno ne zavedamo na kakšne načine Jehova uporablja sveti duh v našo korist, pa je gotovo eno: brez njega ne moremo biti. Moliti bi morali za svetega duha, da bi nam pomagal razumeti prave nauke in vztrajati v preskušnjah. Potrebujemo ga, da bi lahko razvijali sadove duha. (Galačanom 5:22, 23) In v Efežanom 4:30 smo opozorjeni, da svetega duha ‚ne smemo žaliti‘, tako da bi počeli stvari, ki ovirajo njegovo delovanje na nas. Zato vedno cenimo Jehovin sveti duh.
18. Zakaj je molitev sveta prednost?
18 Zadnja sveta stvar o kateri bomo govorili, je molitev, ki pa zato gotovo ni najmanj pomembna. Kolikšno prednost imamo, ker se lahko pogovarjamo z Jehovo, suverenom vesolja! Jasno je, da se mu moramo bližati s spoštovanjem in ponižno, nikoli omalovažujoče. Prepričani smo lahko, da bo slišal in uslišal naše molitve, ki jih naslovimo nanj v skladu z njegovo voljo. »Ničesar si ne ženite k srcu, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvami, s prošnjami in zahvalami.« (Filipljanom 4:6, JP) Molitve nam bodo pomagale ceniti svete stvari.
19. Katerih blagoslovov so deležni tisti, ki pravilno cenijo svete stvari?
19 Razpravljali smo le o 13 svetih stvareh, ki jih ne bi nikoli smeli jemati zlahka. Omenili bi jih lahko še veliko. Če cenimo te stvari, tedaj bomo ohranili dober odnos z Bogom Jehovo in nas bo vsak dan blagoslavljal. To pa prinaša notranji mir in čisto vest! Zato tega dragocenega odnosa ne jemlji kot nekaj samoumevnega! Ljubi Jehovo z vsem svojim srcem, umom, dušo in močjo, pa te bo tudi on vedno ljubil. (1. Janezov 4:16) To vez ljubezni pa lahko prekine samo naša nezvestoba. (Rimljanom 8:38, 39)
20. Kako lahko uspešno hodimo po poti življenja v Jehovin novi svet?
20 Bodimo marljivi tudi v službi za Kraljestvo, dobro skrbimo za vse prednosti in cenimo vse duhovne priprave. S srci, polnimi cenjenja, bi morali vedno sprejemati vse Jehovine svete zakone in opomine in se zavedati, da so bili dani zato, da bi nas varno vodili po poti življenja. Če hodimo po ozki poti življenja, nas Jehova verjetno ne bo samo ohranil pri življenju med veliko stisko, ampak nam bo dal večno življenje z neskončnimi blagoslovi v njegovem novem svetu, ki je tako zelo blizu. Vse to pa bomo dobili, ker cenimo svete stvari.
Kakšen bi bil tvoj odgovor?
◻ Kako se lahko ognemo temu, da Jehovino ime in odkupno žrtev ne bi jemali kot nekaj samoumevnega?
◻ Iz česa se lahko vidi, da ne cenimo svojega odnosa z Jehovo in njegovo organizacijo?
◻ Na katere načine lahko pokažemo, da cenimo Božjo besedo in zakone ter upanje Kraljestva?
◻ Kako lahko dokažemo, da krščanskih sestankov in teokratičnih prednosti ne jemljemo kot nekaj samo po sebi razumljivega?
◻ Katere druge svete stvari bi še morali globoko ceniti?