Hoditi po njegovih stopinjah je izziv
»Ker je tudi Kristus za vas trpel in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah. —1. PETROV 2:21, EI.
1., 2. a) Kaj je lahko resničen izziv in zakaj to zanima kristjane? b) Katera vprašanja se tu pojavijo?
ALI si že kdaj hodil po peščeni obali ali čez snežno planjavo in so te očarali odtisi stopinj nekoga, ki je hodil tam pred teboj? Morda si celo poskusil hoditi točno po takšni sledi, po takšnih stopinjah? Če si poskusil, si verjetno ugotovil, da to ni lahko. Dejansko je precej zahtevno točno slediti stopinjam nekoga, bodisi dobesedno ali simbolično. Pa vendar smo, ko smo se poimenovali kristjani, naznanili svojo željo, da hočemo delati ravno to: hoditi točno po Kristusovih stopinjah.
2 Ali si se pripravljen potruditi, da bi se uspešno spoprijel s tem? In še več: Ali si se odločil, da boš vztrajal pri tem, čeprav bi se karkoli zgodilo? Če se boš seznanil z vsemi težavami, na katere naletiš, kadar hodiš po dobesednih stopinjah drugega, tedaj boš lahko uspešneje hodil po Kristusovih simboličnih stopinjah.
Nauči se prilagajati
3. Zakaj se hoja po stopinjah nekoga drugega sprva zdi neobičajna?
3 Vsak človek hodi drugače. Na primer, dolžina koraka se razlikuje od človeka do človeka, prav tako tudi kot pod katerim zastavlja korak. Prsti na nogah so morda usmerjeni naravnost naprej, včasih malce navznoter in pri drugem zopet navzven od kota, ki je pri eni nogi lahko bolj poudarjen kot pri drugi. Ali razumeš, za kaj gre? Da bi lahko hodil točno po stopinjah nekoga drugega, moraš prilagoditi dolžino svojih korakov in položaj noge (stopala) sledi korakov, ki jih želiš posnemati. Sprva se ti bo zdelo nenaravno, vendar moraš storiti tako, kajti drugače ne boš res sledil teh stopinj.
4. Zakaj pomeni hoja po Jezusovih stopinjah poseben izziv?
4 Kristusova hoja, simbolično vzeto, je bila edinstvena. Med svojimi sodobniki je bil Kristus edini popolni človek, »ki ni poznal greha«. (2. Korinčanom 5:21) Ljudje so po naravi grešniki, zato zanje hoja po Kristusovih stopinjah le ni čisto običajna stvar. Pavel je kristjane v Korintu spomnil na to, ko jim je rekel: »Zakaj še ste meseni. Dokler je namreč med vami zavist in prepir, ali niste meseni in ali ne živite po človeško?« (EI) Težnje k zavisti oziroma ljubosumnosti ali k prepirom so »dela mesa« in so za nepopolne ljudi običajna stvar. Toda Jezus je hodil po poti ljubezni in »ljubezen ... ni nevoščljiva, ... se ne da razdražiti«. (JP) Zato hoditi po Kristusovih stopinjah pomeni večji izziv, kot če bi se od nas zahtevalo, naj sledimo stopinjam nepopolnega človeka. (1. Korinčanom 3:3; 13:4, 5; Galačanom 5:19,20; glej tudi Efežanom 5:2, 8.)
5., 6. a) Zakaj mnogim ljudem ni uspelo hoditi po Jezusovih stopinjah in kaj zato svetuje Pavel? b) Kako se ljudi danes spodbuja, naj hodijo po Kristusovih stopinjah, in kaj to zanje pomeni?
5 Nepopolnost in razen tega še zanemarjanje Božje volje lahko nekoga tudi ovira pri hoji po Kristusovih stopinjah. Zato je Pavel kristjane v Efezu opomnil, naj ne živijo »več, kakor živijo pogani, v ničevosti svojih misli. Zaradi nevednosti, v kateri živijo, in zaradi trdote njihovega srca, jim je pamet otemnela in so se odtujili božjemu življenju.« (Efežanom 4:17, 18, JP)
6 Z oznanjevanjem Kraljestva se danes ljudi spodbuja, naj prenehajo hoditi tako, kot se zdi njim normalno, namreč v nevednosti glede Božjih namenov, v duhovni temi in z neobčutljivimi srci, ki se ženejo za nekoristnimi cilji. Spodbujeni so, da se prilagodijo Kristusovemu popolnemu zgledu, »hodijo v soglasju z njim« (NS), in tako »podvržejo vsako misel v sužnost pokorščine do Kristusa«. (Kološanom 2:6, 7; 2. Korinčanom 10:5) Ljudje, ki so pripravljeni sprejeti ta poziv, so utrjeni v veri. Ko se navadijo hoditi tako kot Kristus, jim to postopoma postane lažje.
7. Kakšno zagotovilo imamo, da je možno slediti Jezusove stopinje, čeprav to pogosto pomeni boj?
7 Vendar pa to pogosto pomeni boj. Razlika med popolnim in nepopolnim stvarjenjem je velika. Zato morajo nepopolna stvarjenja v svojem življenju marsikaj spremeniti, če želijo slediti, posnemati, popoln zgled. Nekateri ljudje se težje prilagajajo krščanskemu življenju kot drugi; morda zaradi podedovanih slabosti ali vpliva okolja. Toda Jehova nam zagotavlja, da lahko to stori vsakdo, ki se res napreza. »Vse premorem v njem, ki mi daje moč,« je dejal apostol Pavel. (Filipljanom 4:13, JP; glej tudi 2. Korinčanom 4:7; 12:9.) To velja za vse kristjane.
Posveti pozornost
8., 9. a) Zakaj moramo biti zelo pozorni in osredotočeni, kadar sledimo kakšne stopinje? b) Kateri biblijski nasvet moramo upoštovati, da ne bi zašli z Jezusovih stopinj?
8 Ne moremo hoditi po dobesednih stopinjah nekoga, če ne gledamo, kod stopamo. Če gledamo naokrog — če nas zanima, kaj se dogaja okrog nas ali katerekoli druge stvari — bomo prej ali slej naredili napačen korak. Če ne bomo osredotočeni na našo hojo, bomo zgrešili stopinje, ki jih sledimo. Zato moramo biti pozorni, še posebej, če bi kakšen nenaden hrup ali kaj drugega hotelo odvrniti naše misli od naloge, ki je pred nami. (Primerjaj Job 18:10, 11.)
9 V simboličnem smislu je tako tudi s tistimi, ki sledijo Jezusovim stopinjam. Jezus je svoje sledilce opomnil, naj zelo pazijo nase, da ne bi njihova srca bila »obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja«. (Luka 21:34) Satan nas želi s takšnimi navadnimi, vsakodnevnimi stvarmi, zmotiti, da bi odvrnili svoje oči s Kristusovih stopinj. Hitro nas lahko odvrne od budnosti v okoliščinah, ko se nam nasprotuje, ko pride bolezen ali denarne težave. Da »se ne bi nikdar ločili«, moramo »slišanemu posvetiti več od običajne pozornosti«. Z drugimi besedami: To pomeni, da moramo svoje oči še bolj osrediniti na Kristusove stopinje. (Hebrejcem 2:1, NS; glej tudi 1. Janezov 2:15—17.)
Ne smeš skreniti
10. a) Kakšna nevarnost obstaja, kadar se križajo različne sledi ali stopinje? Zakaj je hoja po napačnih stopinjah v duhovnem smislu nevarna?
10 Na prenapolnjeni obali je lahko v vlažnem pesku veliko različnih stopinj in nekatere med njimi se bodo gotovo križale s tistimi, ki jih mi sledimo. Če površno gledamo, nam bo sicer veliko različnih stopinj izgledalo povsem enako. Torej je zelo pomembno, da se prepričamo, ali sledimo pravim stopinjam! Drugače bi nas morda zapeljalo, da bi šli v napačno smer. V duhovnem smislu bi to lahko imelo resne posledice. Kako nevarno je slediti stopinjam, ki izgledajo kot prave, pa niso, je prikazano v pregovoru, ki svari: »Je pot, ki se zdi ravna človeku, njen konec pa je pot v smrt.« (Pregovori 16:25)
11. Pred kom je opozoril Pavel prve kristjane in za koga danes velja ta zgled?
11 Zaradi te resnične nevarnosti, je Pavel čutil, da mora posvariti svoje brate v prvi krščanski skupščini: »Čudim se, da ste se tako hitro odvrnili od tega, ki vas je poklical po milosti Kristusovi, na drugačen evangelij ... so nekateri, ki vas motijo in hočejo preobrniti evangelij Kristusov. ... Če vam kdo oznanjuje evangelij drugače, kakor ste ga prejeli, bodi proklet.« (Galačanom 1:6—9) Po Pavlovem zgledu nas Vodilno telo Jehovinih prič danes opozarja pred odpadniki in lažnimi brati, opozarja nas naj ne sledimo njihovih nepristnih stopinj ali stopinj z nasprotnim učinkovanjem. Pravi kristjani ne želijo skreniti s poti, ki jo je po Božjih navodilih začrtal Kristus. (Psalm 44:18)
12. a) Kako nam lahko besede iz 2. Pisma Timoteju 1:13 pomagajo, da ne bi sledili nepravih stopinj? b) Kaj je značilno za druge vrste dobrih vesti?
12 Če skrbno pazimo na razpoznavna znamenja Kristusovih stopinj, se ne bomo pustili zavesti. Točno spoznanje o Jezusu, o njegovih naukih, in o tem, kako deluje krščanska skupščina, nam lahko pomagajo spoznati »vzor zdravih besed«, ki naš ščiti pred tistimi, ki »hočejo preobrniti evangelij Kristusov«. (2. Timoteju 1:13) Druge vrste tako imenovanih evangelijev so v resnici nepristne stopinje, ki se ne ujemajo s potjo resnice. Takšni resnico spridijo, tako da se izgubi prava slika. Namesto da bi pojasnjevali osnovne biblijske nauke in načela, jim nasprotujejo in jih spodbijajo. Namesto da bi nas spodbujali k večji dejavnosti v Jehovini službi, nas poskušajo upočasniti. Njihovo sporočilo ni pozitivno in ne oslavlja Jehovinega imena in organizacije; je negativno, kritično in išče le napake. Seveda to niso stopinje, katerim bi mi želeli slediti.
Ujemi pravi korak
13. Kakšno vlogo imata korak in hitrost hoje, če sledimo stopinje nekoga drugega?
13 Na dolžino koraka delno vpliva tudi hitrost hoje. Na splošno velja, da hitreje ko hodimo, daljši je naš korak; počasneje ko hodimo, krajši je korak. Zato bomo lažje sledili stopinjam nekoga drugega, če bomo naš korak uskladili z njegovim. Če hočemo uspešno hoditi po simboličnih stopinjah našega Voditelja Jezusa Kristusa, moramo ujeti njegov korak.
14. a) V katerem pogledu morda ne gremo v korak z Jezusom? b) Zakaj je nespametno hoditi hitreje od »zvestega in modrega hlapca«?
14 Če ne bi šli v korak s Kristusom, bi to lahko pomenilo dvoje. Ali bomo skušali hoditi hitreje in biti pred »zvestim in modrim hlapcem«, ki ga Jezus uporablja za izvrševanje Jehovinega imena, ali pa bomo zaostali. (Matej 24:45—47) Kot primer prvega ravnanja naj navedemo, da so nekateri kristjani v preteklosti postali nepotrpežljivi, ko je šlo za spremembe glede naukov ali organizacije, oziroma se kakšna zadeva ni tako hitro očistila ali ugladila, kot so oni mislili, da se mora. Postali so nezadovoljni, ker so menili, da se stvari ne odvijajo dovolj hitro in so odšli izmed Jehovinega ljudstva. Kako neumno in kako kratkovidno! Pogosto je bila ta ista stvar, ki jih je vznemirila, pozneje spremenjena — pač po Jehovinem času. (Pregovori 19:2; Propovednik 7:8, 9)
15. Kako sta kralj David in Jezus dala zgled glede prave hitrosti hoje?
15 Vsekakor je pomembno — počakati na Jehovo, da bo On ukrepal, namesto da mi skušamo narekovati, s kakšnimi koraki se bodo stvari odvijale. Starodavni kralj David je pravilno ravnal. Ni hotel ničesar storiti proti kralju Savlu, da bi se dokopal kraljestva pred časom, ki ga je za to določil Jehova. (1. Samuelova 24:1—15) Podobno je »Davidov Sin«, Jezus, spoznal, da bo moral čakati na čas, ko bo lahko zakraljeval v nebesih. Vedel je za preroške besede, ki so se nanašale nanj: »Sedi meni na desni, dokler ne denem sovražnikov nogam tvojim za podnožje.« Ko ga je skupina Judov hotela »siloma postaviti za kralja«, se je Jezus naglo umaknil. (Matej 21:9; Psalm 110:1; Janez 6:15) Kakšnih 30 let pozneje je Jezus, kot se vidi iz Hebrejcem 10:12, 13, še vedno čakal čas, ko bo zakraljeval. Dejansko je čakal skoraj 19 stoletij, preden je bil postavljen kot zakoniti kralj Božjega kraljestva, čakal je do 1914. leta, ko je bilo le-to vzpostavljeno v nebesih.
16. a) Prikaži, kako bi lahko hodili počasneje, kot bi morali? b) Kakšen je namen Jehovine potrpežljivosti in zakaj ne bi smeli zlorabljati te potrpežljivosti?
16 Kadar nekomu ne uspe ujeti prave hitrosti hoje, lahko to pomeni tudi, da je upočasnil svoj korak ali zaostal. Ali torej ukrepamo brez odlašanja, kadar Božja beseda naznanja, da bi v svojem življenju morali nekaj spremeniti? Ali pa trdimo, da je Bog potrpežljiv in da se imamo še čas spremeniti, ker upamo, da bo to pozneje lažje? Res je, Jehova je potrpežljiv. Vendar ne v tem smislu, da smemo biti popustljivi, kadar bi se morali nujno spremeniti. Namesto tega je »le velikodušen do vas, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi stopili na pot spreobrnjenja.« (2. Petrov 3:9, 15, JP) Koliko bolje je zato posnemati psalmista, ki je dejal: »Hitim in se ne obotavljam izpolnjevati zapovedi tvoje.« (Psalm 119:60)
17. Kako je ohranitev ustreznega koraka povezana z oznanjevanjem kraljestva in kaj se moramo zato vprašati?
17 Zaostajamo oziroma obotavljamo se lahko tudi, ko gre za oznanjevanje Kraljestva. Glede na 25. poglavje Matejevega evangelija Jezus sedaj sodi človeštvo in ga ločuje na »ovce« in »kozle«. To delo se v glavnem opravlja z oznanjevanjem »te dobre vesti o kraljestvu«. (Matej 24:14, NS; 25:31—33; Razodetje 14:6, 7) Čas za opravljanje tega dela ločevanja je seveda omejen. (Matej 24:34) Ker se izteka, lahko pričakujemo, da bo Jezus pospešil delo. Pri tem ravna tako, kot je narekoval Bog, ki je, ko je govoril o delu zbiranja, obljubil: »Jaz, Jehova, pospešim to ob svojem času.« (Izaija 60:22) Ali kot Božji sodelavci, ki točno sledimo stopinjam njegovega Sina, pospešujemo naš korak oznanjevanja kraljestva v toliki meri, kot nam to dovoljuje naše telesno stanje in svetopisemske obveznosti? Poročila o službi oznanjevanja odkrivajo, da milijoni Jehovinih prič ravnajo tako!
Ne bodi pretirano samozavesten, bori se proti malodušnosti
18. Zakaj lahko nekdo postane pretirano samozavesten in kako nas Biblija opozarja na to nevarnost?
18 Dlje ko vztrajno hodimo po stopinjah nekega drugega, bolj nam prehaja v navado njegov način hoje. Toda, če postanemo samozadovoljni, bomo prej ali slej naredili napačen korak. Zato se moramo, ko sledimo Jezusove simbolične stopinje, zavedati nevarnosti pretirane samozavesti, brezskrbnega zanašanja na lastno moč in sposobnosti, ne smemo namreč misliti, da smo obvladali popoln način hoje. Petrov doživljaj, zapisan v Luku 22:54—62, nam je pravšnje opozorilo. Poudarja pa tudi resničnost besed iz 1. Korinčanom 10:12, kjer piše: »Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.«
19. a) Kaj se občasno zgodi vsakemu kristjanu? (Jakob 3:2) b) Kako naj bi gledali na Pavlove besede iz Rimljanom 7:19, 24?
19 Sleherni kristjan bo, ker je nepopoln, kdaj pa kdaj naredil napačen korak. Odmik je lahko majhen in ga bodo drugi komajda opazili. Ali pa bo napaka tako očitna, da jo bodo opazili vsi. V vsakem primeru nas lahko zelo potolaži Pavlovo pošteno priznanje: »Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam! Jaz nesrečni človek!« (Rimljanom 7:19, 24) Seveda teh besed ne smemo uporabljati kot opravičilo za napačno ravnanje. Te besede so prej spodbuda predanim kristjanom, ki se borijo z nepopolnostmi, in jim pomagajo vztrajati v njihovem trudu, da bi premagali izziv, povezan s hojo po Jezusovih popolnih stopinjah.
20. a) Kako nam besede iz Pregovorov 24:16 pomagajo pri našem teku za življenje? b) Kaj bi morali odločno narediti?
20 »Zakaj sedemkrat pade pravični, pa zopet vstane, hudobni pa se pogreznejo v nesreče,« piše v Pregovorih 24:16. (EI) V našem teku za življenje ne bi smel nihče pomisliti na odstop. Ta tek je podoben maratonu, to je teku vzdržljivosti, in ne na primer diru na sto metrov. Tekača na kratki progi lahko izloči že najmanjši napačen korak. Toda maratonec ima čas, da obnovi moči in konča tek, čeprav se je vmes kdaj spotaknil. Kadar te torej kakšen napačno storjen korak navede k vzkliku »Jaz nesrečni človek!« se spomni, da lahko še vedno vse popraviš. Imaš možnost, da zopet stopiš v korak s svojim Voditeljem, Jezusom Kristusom. Ni razlogov za obup! Ni vzroka za odstop! Bodi odločen, da boš z božansko pomočjo uspešno premagal izziv, ki je povezan s ‚hojo po njegovih stopinjah‘. (1. Petrov 2:21)
Zakaj morajo kristjani
◻ prilagoditi svoje korake?
◻ biti zelo pozorni?
◻ misliti na vzor resnice?
◻ ostati v koraku?
◻ paziti, da niso pretirano samozavestni?
◻ biti odločni, ne malodušni?
[Slika na strani 18]
Pravičnik bo zagotovo vstal, če bodo njegove oči uprte v cilj