Kako lahko spoznamo Boga

‘NEKATERI ljudje verjamejo, da je Bog povsod; v zvezdah in planetih, v mavrici, v krilih ptic, v stebelcu trave. Biblija pa uči, da se Bog kot oseba zadržuje na določenem kraju. Modri kralj Salomon je rekel v molitvi k Bogu: »Poslušaj v nebesih, na mestu, kjer prebivaš.« In v biblijski knjigi Izaije je sam Bog rekel: »Nebo je moj prestol.« (1 Kraljev 8:49, EI; Izaija 66:1, EI)

Bog ni navzoč v svojem stvarstvu, le-to odseva samo lastnosti njegove osebnosti. Apostol Pavel je v Rimljanom 1:20 rekel: »Kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih.« Podobno je pisal psalmist David: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni. Dan kliče dnevu vest o njem in noč poroča noči.« (Psalm 19:1, 2)

Da, poglej v jasni noči zvezdnato nebo in za trenutek pomisli na neizmerno modrost in moč, ki sta potrebni za ustvaritev in vzdrževanje našega vesolja! (Primerjaj Izaija 40:26.) Stvarstvo je dejansko neizčrpen vir informacij o Božji osebnosti. In človek ne more povsem doumeti mogočnega pričevanja, ki ga stvarstvo kaže glede Božjih lastnosti in sposobnosti. Knjiga o Jobu nas takole spomni na to: »Glej, to je majhen obris dejanja Njegovega; in kakor rahlo šepetanje, ki ga slišimo o Njem!« (Job 26:14) Star švedski pregovor se glasi: »Gospodar je večji od svojih del.« Če je torej stvarstvo veličastno, mora biti Bog še večji; če stvarstvo razodeva modrost, mora biti Bog še modrejši; če stvarstvo kaže moč, mora biti Bog še močnejši!

Biblija — Božja knjiga

Stvarstvo nam torej mnogo pove o Bogu. Toda, ali bomo s preučevanjem stvarstva izvedeli za Božje ime? Ali bo razodelo, zakaj je bilo ustvarjeno ali zakaj Bog dopušča hudobijo? Če hočemo odgovore na takšna vprašanja potem ni dovolj samo preučevati Božja snovna dela. Na srečo je Bog poskrbel, da so ustrezni podatki o tem zapisani v Bibliji.

Nikjer v Bibliji Bog ni opisan kot nejasna, neopredeljiva inteligenca ali kot povsod prisotna moč. V Apostolskih delih 3:19 na primer beremo o »Jehovini osebi« (NS). Biblija tudi pokaže, da je Jezus Kristus, Božji Sin, po vstajenju iz mrtvih odšel v nebesa, da bi se pojavil pred »osebo Božjo (dobesedno: pred obličjem)«. (Hebrejcem 9:24, NS) Tudi Jezus nikoli ni Boga označil kot veliko moč ali kot neopredeljiv razum, tudi ga ni imenoval s kakšnimi nejasnimi nazivi, ko je govoril o njem ali molil k njemu. Nasprotno, pogosto ga je imenoval nebeški Oče, iz tega se vidi njegov blizek, zaupljiv odnos z Bogom. (Matej 5:48; 6:14, 26, 32)

Bog zato ni nekakšen brezimen »Nekaj«, temveč Oseba z imenom. V Psalmu 83:18 piše: »Da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vso zemljo.« Res je, da se v Bibliji uporabljajo za Boga tudi nazivi ali opisna imena kot »Vsemogočni«, »Kralj večnosti«, »rešitelj«, »Pastir«, »Predvečni«, »nadzornik«, »Veliki Učitelj« »veliki Stvarnik«, in »Skala«. (Ruta 1:20; 1 Timoteju 1:17; Izaija 43:11; Psalm 23:1; Danijel 7:9, 13, 22; 1 Petrov 2:25; Izaija 30:20; 54:5; 5 Mojzesova 32:4) Ti izrazi odkrivajo nadaljnje značilnosti Božje osebnosti, kot na primer vsemogočnost, njegovo ljubeznivo skrb za njegovo ljudstvo in njegovo neomejeno modrost.

Ker je Bog Oseba, mu lahko stvari ugajajo ali pa ne, da, ima celo občutke. Biblija pravi, da ljubi svoje ljudstvo (1 Kraljev 10:9), da se veseli svojih del (Psalm 104:31), sovraži malikovalstvo (5 Mojzesova 16:22) in je žalosten zaradi hudobije (1 Mojzesova 6:6). V Prvem pismu Timoteju 1:11, NS, je imenovan celo »srečen Bog«.

Dobro poznati Boga

Res je, da noben človeški um ni dovolj velik, da bi popolnoma doumel Božjo osebnost. »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti! Kajti kdo je spoznal misel Jehovino? ali kdo mu je bil svetovalec?« (Rimljanom 11:33, 34) Kljub temu je lahko Bog nekomu, ki veruje, tako stvaren kot vsaka druga oseba. Biblija poroča o Noetu, ki ‘je hodil z Bogom’, kot da je bil Jehova zares hodil ob njem. (1 Mojzesova 6:9) Tudi za Mojzesa je bil Bog tako stvaren, bilo je »kot da bi videl Nevidnega.« (Hebrejcem 11:27) Za Abrahama pa je rečeno, da je bil »Jehovin prijatelj«. (Jakob 2:23)

Seveda se je Bog osebno razodel Noetu, Abrahamu in Mojzesu. ‘Če bi se Bog osebno razodel meni, bi tudi zame bil stvarnost’, bodo morebiti rekli nekateri. Toda spomnimo se, da Noe, Abraham in Mojzes niso imeli Biblije. Nič niso vedeli niti o Jezusu Kristusu niti o ducatih prerokb, ki so se spolnile na njemu. Torej sploh niso vedeli vsega tistega, kar je Jezus Kristus pozneje razodel o Bogu. Zatorej je bilo potrebno in primerno, da se jim je Bog tako neposredno razodel.

Danes pa imamo Biblijo in pogled na stvari za vsa stoletja nazaj, ko so se spolnjevale biblijske prerokbe. O življenju, delu in besedah Jezusa Kristusa imamo poročila Evangelijev. Pavel je dejal: »Ker v njem (Kristusu) prebiva vsa polnost božanstva telesno.« (Kološanom 2:9) Da, Boga lahko danes dobro spoznamo, v dneh patriarhov ga ni bilo mogoče tako spoznati. Ali ni to čisto dovolj veliko nadomestilo za to, da se nam Bog ni neposredno razodel?

Branje Biblije nas zbližuje z Bogom

V Jakobu 4:8 beremo: »Približajte se Bogu in približa se vam.« Bogu se lahko približamo z branjem Biblije. Kako? Če vsak dan nekaj preberemo iz Biblije, bomo spoznali nove značilnosti in lastnosti njegove osebnosti. Pri branju bi se morali vedno znova zamisliti in se vprašati: ‘Kaj sem se naučil(a) iz te vrstice ali iz tega odstavka o Bogu?’ Poleg tega lahko prosimo Boga za njegovega duha, da bi nam kot »pomočnik« pomagal razumeti prebrano in bi se lahko zbližali z Bogom. (Janez 14:26)

»Največ je bilo vredno to, da sem spoznala Jehovo kot osebo,« je rekla neka kristjanka, ko je prebrala Biblijo od prve do zadnje strani. Končala je biblijsko šolo Gilead, v kateri se izobražujejo misionarji, ki se jih pošilja po celem svetu. Po kakšni metodi se preučuje Biblija v tej šoli? Eden od učiteljev je takole dejal: »Kot skupina imamo nalogo preučiti celo Biblijo. Vsak dan jemljemo od 10 do 15 strani, in vsi... učenci sami raziskujejo in sodelujejo v razpravi. Če naletimo na težji stavek, pregledamo 1. sovisne stavke, 2. razmere v času zapisovanja in 3. pomen ključnih besed v tekstu. Vedno znova pa se vprašujemo: ‘Kaj nam to pove o Jehovi in njegovih lastnostih? Potem ugotovimo, da smo vedno nekaj izvedeli o Njem.«

Čeprav verjetno ne bomo nikoli preučevali Biblije v tej šoli, pa lahko v svojem družinskem krogu uporabimo nekaj metod preučevanja, ki se jih v njej uporablja. Jehovine priče na primer v zvezi s svojimi skupščinskimi sestanki vsak teden preučujejo nekaj poglavij Biblije. Zakaj ne bi po tem programu brala Biblijo vsa družina? Razen tega je Skupnost Stražnega stolpa izdala pomožna sredstva kot je knjiga Pomoč za razumevanje Biblije in Priročno Biblijo Novi svet prevoda, ki nam lahko pomagajo razumeti težje biblijske odstavke.a Redno branje Biblije lahko bistveno poglobi naše cenjenje Jehovine osebnosti.

Sicer pa si lahko izberemo tisti del Biblije, ki nas še posebej zanima. Če na primer za svoje preučevanje izbereš 17 vrst 86. psalma, boš spoznal najmanj 15 lastnosti Božje osebnosti: On je dober, pripravljen odpuščati, zelo ljubezniv, pripravljen uslišati molitve, brez primerjave med bogovi, neprimerljiv v ustvarjalni dejavnosti, suvereni vladar, velik ustvarjalec čudežnih stvari, osvobaja iz smrti, usmiljen je in milostljiv, počasen za jezo, zelo resnicoljuben, pomočnik in tolažnik. Kakšen boljši cilj bi si lahko postavil kot je ta, da spoznavaš svojega Stvarnika?

Spoznanje Boga prinaša koristi

Največji cilj — večno življenje je samo ena od stvari, ki jih bomo dobili, če bomo dobro poznali Boga. (Janez 17:3) Poleg tega nam koristi tudi to, da imamo stalnega tovariša, ki skrbi za nas in je tako trden kakor skala. (Psalm 18:31) Ko je kralj David videl, da so ga obkolili sovražniki in so nanj pritiskali problemi, je ugotovil, da mu je bil Bog edini pravi pomočnik. Zato je rekel: »Vrzi na Jehovo breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.« (Psalm 55:22)

Tudi vi ste lahko v takšnem odnosu z Bogom, če si vzamete čas, da ga spoznate in to ni težko. Potrudite se in berite njegovo Besedo. Povežite se z osebami, ki s svojim življenjem dokazujejo, da poznajo Boga, takšni so vam verjetno prinesli ta časopis. Kličite Jehovo v molitvi. Bog ni neosebna moč, ki bi vaših prošenj ne mogla slišati. On je živi Bog in »poslušalec molitev«. In ‘če ga boste iskali, bo dopustil, da ga najdete’. (Psalm 65:2; 1 Letopisi 28:9, NS)

[Podčrtna opomba]