Kakšni ljudje beže pred resničnostjo?

»BEG pred resničnostjo.« Tako je menil sorodnik mladega oznanjevalca, ki je odpotoval na južni Pacifik, da bi bil tam misijonar. Mnogi drugi bi menili podobno. Radijski poročevalec na Novi Zelandiji je na primer dejal, da se v času gospodarske krize mnogi ljudje zatekajo k veri v Boga, kar pa je le oblika bega pred resničnostjo.

Toda ali mar tisti, ki posvetijo svoje življenje duhovnim stvarem, res beže pred stvarnostjo? Jezus Kristus je rekel, da ne. Zanj vera v Boga ni bila slepilo, bajka ali plod domišljije. Kot piše v Janezu 7:28 je rekel: »Nisem prišel sam od sebe, ampak me je poslal on, ki je stvaren.« (NS)

Jezusa, na primer, vera v Boga ni vodila k nedejavnosti. Vera ga je navedla, da je predal svoje življenje Bogu, saj je rekel: »Glej, prihajam,... da izvršim, o Bog, tvojo voljo!« (Hebrejcem 10:7) Na današnje prave kristjane vera ne deluje nič manj spodbudno. Upoštevaj, na primer, kaj je Pavel svetoval Timoteju, znanemu starešini v skupščini prvega stoletja. Pavel je vedel, da so nekateri v skupščini razpolagali s precejšnjo posestjo. Ker pa je njihova vera temeljila na resničnosti, jih je le-ta spodbudila, da posest koristno uporabijo. Pavel je rekel: »Bogatinom tega sveta naročaj, naj se ne prevzamejo in naj se ne zanašajo na bogastvo, ki je nezanesljivo, temveč na Boga, ki nam obilno daje vsega v uživanje. Dobrodelni naj bodo in naj se bogatijo z dobrimi deli, naj bodo radodarni, naj z drugimi delijo to, kar imajo. Tako si bodo nabrali zaklad, ki bo dobra glavnica za prihodnost. Tako bodo dosegli pravo življenje.« (1 Timoteju 6:17—19, JP)

Krščanstvo torej ni beg pred resničnostjo. Zahteva, da pogumno nosimo svojo odgovornost. Bog, ki ga častimo, ni slepilo, temveč resničnost. Naše služenje naredi življenje osmisljujoče in polno. Naše upanje na bodočo nagrado ne temelji na neosnovani domnevi, temveč na obljubi Boga, ki ne more lagati. (Hebrejcem 6:18)

Kako pa je s tistimi, ki zavračajo to nujno potrebno služenje Bogu in svoje življenje usmerijo na pridobitništvo ali sebično kariero? Ali bi lahko rekli, da dejansko takšni bežijo od resničnosti?

Modri Salomon je z izrazi, kot so »nečimrnost« in »lovljenje vetra«, opisal življenje, v katerem so na prvem mestu pridobitništvo in mesena poželenja. Takole je opisal rezultate: »Karkoli so želele moje oči, nisem jim odrekel; srcu svojemu nisem zabranil nobenega veselja, kajti srce moje se je veselilo ob vsem trudu mojem, in to je bil moj delež od vsega truda mojega. Potem sem se ozrl po vseh delih svojih, ki so jih storile roke moje, in po trudu, ki sem si ga prizadel, da bi bil vse dovršil; in glej, vse je bilo ničemurnost in lovljenje vetra, in dobička ni pod soncem nobenega.« (Propovednik 2:10, 11)

Da, celo pridobitniški način življenja prinaša določeno radost. Vendar to še ni pravo zadovoljstvo in trajna sreča. Takšno življenje je čista »ničevost«. Hebrejska beseda za »ničevost« pomeni dobesedno »sapa«, »dih« in torej pomeni nekaj, kar ni stanovitno in trajno.

Ali lahko torej človek, ki živi življenje, kakršno je Salomon opisal z »nečimrnostjo« ali »praznostjo« upravičeno obtoži kristjana, da je zbežal v stanje navideznega zadovoljstva? Težko. Pravzaprav je Pavel v nadaljevanju dejal, da ‚prehaja scena tega sveta‘. (1 Korinčanom 7:31) Brezbožni svet je primerjal z odrom, na katerem se prizori stalno menjajo. Kar je danes sijajno, ljubko ali celo nenavadno, morda že jutri izgine. Današnje ‚igralce‘ zamenjajo drugi. Toda kljub temu, da so se trudili, niso dosegli ničesar trajnega. Nobenega pravega upanja na bodočnost nimajo.

Tako je, kot je dejal Philip Chesterfield, angleški dvorjan in govornik iz 18. stoletja: »Sodeloval sem v vseh neumnih vrstah zabav in sem se zadovoljil z vsem. Užil sem vse užitke tega sveta in jih cenim toliko, kolikor so vredni, dejansko pa so vredni zelo malo. ... Če premislim, kaj sem videl, ... in kaj sem delal, bi komaj lahko menil, da ima vse to početje in uživanje v svetu kaj skupnega s stvarnostjo.«

Kristjani pa so kakor Abraham, ki je »pričakoval mesto, ki ima temelje in je njegov stavbenik in graditelj Bog«. (Hebrejcem 11:10, JP) Ker je njihova mera nesporna, zanesljiva, nimajo potrebe, da bi bežali pred resničnostjo, saj jih ta vera aktivno zaposli. Kakšno pa je tvoje življenje? Ali bežiš pred resničnostjo ali pa resnično živiš?