»Tecite tako, da boste dobili nagrado«

»Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo boste dosegli.« (1. Korinčanom 9:24, JP)

1., 2. a) Kaj bi bila danes v življenju kristjana velika tragedija? b) Kaj je svetoval Pavel, po 1 Korinčanom 9:24, in kako uporabno je bilo to za kristjane v Korintu?

DOSEŽEN naj bi bil višek, po dvanajstih letih priprav. Toda že na polovici tekmovalne proge se je mlada športnica zgrudila in tako so se njene sanje o olimpijski zlati medalji nepričakovano končale. V sredstvih obveščanja so njen padec imenovali »tragedija«.

² Mnogo bolj tragično pa bi bilo, če neki Jehovini priči ne bi uspelo tekmovanje za življenje, še posebej, če pomislimo, kako blizu je obljubljena nova ureditev! (2 Petrov 3:13) Zato je dobro rekel apostol Pavel: »Ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo boste dosegli.« (1 Korinčanom 9:24, JP) Nekateri v starem Korintu so bili v nevarnosti, da odnehajo, ker so sebično delali kar jim je ugajalo in so s tem celo ‚drugim ranili vest‘. (1 Korinčanom 8:1—4, 10—12) Dobiti tekmo zahteva žrtve, saj je Pavel rekel: »Vsak pa, ki se tam (na tekmi) bori, se zdržuje vsega ... (Jaz) tarem svoje telo in ga usužnjujem, da ne bi kako, ko sem drugim oznanjeval, sam bil zavrgljiv.« (1 Korinčanom 9:25—27)

3. a) Kakšna situacija je bila v Kolosah, ki bi bila lahko tamkajšnjim kristjanom preprečila, da bi dokončali tekmo? b) Je bilo za kristjane v Kolosah priporočljivo ukvarjanje s filozofijo in misticizmom?

³ Ko je Pavel pozneje pisal Kološanom, jih je svaril pred nadaljnjo nevarnostjo — pred ljudmi, ki bi jih lahko ‚spravili ob zmagovalčevo nagrado‘ življenja. (Kološanom 2:18) Kako bi torej kristjani lahko ‚tekli, da jo dosežejo‘? Jim je apostol Pavel predlagal, naj se ukvarjajo s filozofijo in misticizmoma, da bi lahko uspešno razpravljali z lažnimi učitelji? Ne, ker so kristjani »s Kristusom odmrli miselnosti sveta« (JP) in ne žele imeti opravka s posvetnimi filozofijami in izročili. (Kološanom 2:20)

4. Kako je lahko »točno spoznanje« pomagalo kristjanom v Kolosah?

⁴ Zato je Pavel svoje sovernike spodbudil, naj se osredotočijo na to, »da se napolnijo s točnim spoznanjem njegove (Božje) volje v vsej modrosti in duhovnem razumevanju«. Da, »točno spoznanje« — ne pa ničevne špekulacije — jim lahko pomaga da, »hodijo dostojno Jehove, da bi mu povsem ugajali«. (Kološanom 1:9, 10, NS; glej tudi Kološanom 3:10.) Gotovo je večina kristjanov v Kolosah poznala osnovne nauke Svetega pisma. Toda, s preučevanjem in razmišljanjem naj bi prerasli osnovne nauke in postali čvrsto ‚utrjeni‘ na temelju — Kristusu. (Kološanom 1:23; 1 Korinčanom 3:11) Potem, ko so dosegli takšne globine, jih ni mogel ‚noben človek zavesti s prepričevalnimi trditvami‘; (Kološanom 2:4) S spretno uporabo Božje Besede so lahko učinkovito ovrgli trditve častilcev angelov ali judaistov. (5 Mojzesova 6:13; Jeremija 31:31—34)

5. a) Naštej nekoliko »globljih stvari«, ki jih mora zrel kristjan vedeti in razumeti. b) Kako pokaže doživetje neke sestre, da je nevarno, če si ne pridobimo »točnega spoznanja«?

⁵ Ali si ti že prerasel »začetne nauke« in si pogledal v »globine Božje«? (Hebrejcem 6:1; 1 Korinčanom 2:10) Ali na primer veš, kaj ponazarjajo živali v Razodetju in lahko pojasniš kaj je duhovni tempelj? (Razodetje 13. poglavje; Hebrejcem 9:11) Ali lahko pojasniš biblijsko osnovo za današnjo sodobno organizacijo Jehovinih prič? Si dobro utrjen v biblijskem nauku? Neka krščanska sestra je imela težave, ko je morala zagovarjati svojo vero v razpravljanju o trojici z neko ženo. Pozneje je ta žena dala naši sestri literaturo, ki je sramotila Jehovino organizacijo. »Potem sem bila zelo potrta«, je pojasnila sestra. K sreči je bil starešina sposoben razkrinkati lažne trditve nasprotnikov in znova oživiti vero naše sestre. (Juda 22, 23) »Sedaj razumem,« je rekla, »zakaj Skupnost vedno svetuje, naj molimo, preučujemo in razmišljamo.«

»Strah pred ljudmi«

6. a) Kaj je bil nekaterim Božjim služabnikom povod za spotikanje? Navedi nekaj biblijskih primerov. b) Kaj je pogosto vzrok strahu pred ljudmi?

⁶ »Kdor se človeka boji, si stavi zanko,« je opozarjal modri človek. (Pregovori 29:25) Včasih lahko kdo zaide v zanko zaradi bolestnega »smrtnega strahu« ali zaradi pretirane želje, da bi ga drugi priznavali. (Hebrejcem 2:14, 15) Elija je, na primer, neustrašno nastopil proti Baalovim častilcem. Ko pa je kraljica Jezabela ukazala, naj ga usmrte, »se je bal ... in odšel, da bi si rešil življenje«. (1 Kraljev 19:1—3, EI) Apostol Peter je tisto noč, ko so aretirali Jezusa, pravtako popustil strahu pred ljudmi. Čeprav se je hvalil: »Gospod, pripravljen sem iti s teboj tudi v ječo in v smrt.« Ko pa so ga obtožili, da je tudi on Kristusov učenec, »se začne rotiti in prisegati: ‚Ne poznam tega človeka.‘« (Luka 22:33; Matej 26:74)

7. a) Kaj je verjetno bil dejanski vzrok, da so nekateri v Kolosah želeli krščanstvo spojiti z judaizmom? b) Kdo je imel danes verjetno podoben nagib?

⁷ Strah, da bi med drugimi ljudmi izgubili priznanje (ali, da nas ne bi sprejeli medse), je morda stvarni razlog, zakaj so nekateri hoteli krščanstvo spojiti z judaizmom. Ko so se judaisti pojavili v Galaciji, je Pavel razgalil njihovo hinavščino, ko je rekel: »Kateri se hočejo na zunaj prijetne kazati po mesu, vas silijo, da se obrezujete, samo da ne bodo ... preganjani.« (Galačanom 6:12) Je morda podobna želja po priljubljenosti in priznanju bila tista sila, ki je spodbudila nekatere, ki so pred kratkim zapustili Jehovino organizacijo?

8., 9. a) V kakšnih situacijah bi kristjan lahko danes popustil strahu pred ljudmi? b) Kako se lahko ta strah premaga?

⁸ Kristjani se morajo truditi, da bi premostili strah pred ljudmi. Če se ti upira oznanjevanje v področju blizu tvojega doma, ali če se bojiš oznaniti vest svojim sorodnikom, delovnim tovarišem ali sošolcem, tedaj se spomni vprašanja, ki ga je Jehova postavil po Izaiju 51:12. Glasi se: »Kdo si ti, da se bojiš človeka, ki umrje, in sina človekovega, ki izgine kakor seno?« (Primerjaj Matej 10:28.) Ne pozabi, da bo vsakdo, ki »upa v Jehovo, obvarovan.« (Pregovori 29:25) Peter je premagal strah pred ljudmi in je na koncu umrl mučeniške smrti. (Janez 21:18, 19) Danes so mnogi bratje enako pogumni.

⁹ Misijonar, ki služi v deželi, kjer je prepovedano oznanjevanje je rekel: »Potrebna je vera, da greš na sestanek ali na oznanjevanje, ker se zavedaš možnosti, da te bo dobila policija.« Toda tamkajšnji bratje so pogosto rekli kakor psalmist: »Jehova mi je na strani, ne bom se bal: kaj mi bo storil človek?« (Psalm 118:6) Delovali so uspešno in pred kratkim je bilo njihovo delo zakonsko priznano. Redno sodelovanje v oznanjevanju bo zagotovo tudi tebi pomagalo, da boš enako zaupal v Jehovo.

Družinske vezi

10. a) Kakšno čustveno potrebo ima vsak človek, in kako se običajno zadovolji? b) Navedi biblijske primere ljudi, katerih nagnjenje do njihovih žena je bilo močnejše od odnosa z Jehovo?

¹⁰ V knjigi The Individual, Marriage, and the Family (Posameznik, zakon in družina) je rečeno: »V vsaki družbi in v vsakem družbenem področju ima posameznik splošno potrebo ‚pripadati‘ nekomu in imeti nekoga, ki mu nekaj pomeni in ki njemu ‚pripada‘.« Ta potreba je običajno potešena z družino, Jehovino ureditvijo. (Efežanom 3:14, 15) Satan pa pogosto izkoristi občutek povezanosti med družinskimi člani. Očitno so Adama močna čustva do žene gnala, da je prezrl posledice in se ji pridružil v uporu. (1 Timoteju 2:14) In kako je bilo s Salomonom? Kljub znani modrosti so, »ko se je postaral, njegove žene nagnile njegovo srce k tujim bogovom (EI) in ni bilo srce njegovo popolnoma vdano Jehovi ... In Salomon je počenjal, kar je bilo hudo v očeh Jehovinih.« (1 Kraljev 11:4—6)

11. Kako je ‚Eli bolj spoštoval svoja sinova kakor Jehovo‘?

¹¹ Se spomniš ostarelega Elija, izraelskega velikega duhovnika? Njegova sinova, Ofni in Pinehas, sta bila »ničvredneža«, ki »nista priznavala Jehove«. Sramotno sta prezirala žgalne žrtve, ki so bile prinešene Jehovi in sta nečistovala z ženskami, »ki so opravljale službo pri vratih shodnega šotora«. Toda Eli je le neodločno nasprotoval (»Zakaj počenjata take reči?«) in se ni potrudil, da bi ju odstranil s službenih prednosti. V resnici je ‚sinova svoja bolj spoštoval kakor Jehovo‘, kar je povzročilo njegovo — in njuno — smrt. (1. Samuelova 2:12—17, 22, 23, EI, 29—34; 4:18)

12. a) Kako je Jezus svaril glede družinskih vezi? b) Kakšnemu posvetnemu načinu razmišljanja bi nekdo podlegel, ko bi šlo za sorodnika, toda, ali je to po Bibliji pravilno?

¹² Napačno usmerjena lojalnost bi te lahko odvrnila od tekme za življenje. Jezus je rekel svojim učencem: »Kdor ljubi očeta ali mater bolj nego mene, ni mene vreden; in kdor ljubi sina ali hčer bolj nego mene, ni mene vreden.« (Matej 10:37; Luka 14:26) Kaj pa če bi kdo od tvojih domačih zapustil resnico ali bil izključen? Bi tedaj ravnal po posvetnem geslu »kri ni voda« in sledil temu sorodniku v uničenje? Ali pa se boš držal besed iz Psalma 27:10? Tam piše: »Kajti oče moj in mati moja sta me zapustila. Jehova pa me k sebi privije.«

13. Kako so Korahovi sinovi dokazali svojo lojalnost Jehovi? Kako so bili blagoslovljeni?

¹³ Korahovi sinovi so imeli takšno vero. Njihov oče je bil kolovodja upora proti vodstvu Mojzesa in Arona. Jehova je na dramatičen način dokazal, da podpira Mojzesa in Arona, ko je usmrtil Koraha in z njim povezane zarotnike. Toda, »sinovi Korahovi niso umrli.« (4 Mojzesova 16:1—3, 28—32; 26:9—11) Očitno so odklonili, da bi se pridružili uporu očeta in Jehova je blagoslovil njihovo lojalnost tako, da jih je ohranil žive. Pozneje so imeli njihovi potomci prednost pisati dele Biblije! (Glej naslove Psalmov 42, 44—49, 84, 85, 87 in 88.)

14. Kateri doživljaj ponazarja blagoslov, ki je rezultat tega, če postavimo zvestobo Jehovi pred zvestobo do sorodnikov?

¹⁴ Lojalnost tudi danes prinaša blagoslove. Mlada Priča se spominja kakšno stališče je zavzel s svojimi brati, ko je njihova mati, ki je bila zelo dolgo kot kristjanka nedelavna, privolila v nečisto poroko. »Starešine smo seznanili s stvarjo,« je rekel, »in ker ni živela z nami v isti hiši, smo sklenili, da bomo omejili druženje z njo, dokler niso starešine obravnavali te zadeve. To je bila najtežja stvar, ki smo jo morali doslej storiti.« Mati je nasprotovala: »Kaj vam vaše večno življenje morda pomeni več kot jaz?« Oni pa so odvrnili: »Naš odnos z Jehovo nam pomeni več kot vse drugo.« Žensko je to pretreslo in se je iskreno pokesala, obnovila se je njena duhovnost in je sedaj znova aktivna oznanjevalka dobre vesti.

15. a) Kako so nekateri starši dopustili, da so postali njihovi otroci povod za spotikanje? b) Kako lahko starši pomagajo sebi in tudi svojim otrokom doseči življenje?

¹⁵ Nekateri so dovolili, da so postali njihovi otroci povod za spotikanje. Ker niso upoštevali, da je »neumnost pripeta k otrokovemu srcu«, so dovolili, da so se njihovi otroci tesneje družili s posvetnimi ljudmi, hodili na neprimerna družabna srečanja in se sestajali z osebami drugega spola, čeprav so bili za zakon še veliko premladi. (Pregovori 22:15) Kakšne so, pogosto, tragične posledice takšne popustljivosti? Duhovni brodolom. (1 Timoteju 1:19) Marsikdo celo poveča krivico, ko na zvit način prikriva prestope svojih otrok! (Pregovori 3:32; 28:13) Toda, če se starši lojalno držijo biblijskih načel, pomagajo sebi in svojim otrokom doseči nagrado — življenje. (1 Timoteju 4:16)

Kakšni so tvoji prijatelji — »modri« ali »nerazumni«?

16. a) V katerem pogledu lahko naši prijatelji močno vplivajo na nas? b) Kdo je še posebej podvržen vplivu prijateljev? Zakaj?

¹⁶ V knjigi Sociology: Human Society (Sociologija: človeška družba) se ugotavlja: »Človeka želja, da bi ga njegovi tesni prijatelji cenili, žene k temu, da se prilagodi njihovim merilom.« Knjiga Adolescence (Odraščanje) pokaže, da so mladi ljudje temu še posebej podvrženi. V njej piše: »To je tako zaradi sprememb, ki jih opažajo v svojem telesu, v svojem cenjenju samega sebe in v odnosu do družine. Zato mladostniki prično preživljati več časa s svojimi prijatelji in manj s svojimi domačimi.«

17. a) Ponazori resničnost besed iz Pregovorov 13:20? b) Kakšni so modri prijatelji? c) Kako lahko danes mladi ljudje posnemajo zgled mladega Samuela?

¹⁷ Ne smemo prezreti besed iz Pregovorov 13:20: »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša (postane slab, EI).« Neko krščansko dekle je priznalo: »Slaba družba v moji šoli je že pričela vplivati name. Danes sem se v šoli zalotila pri kletvici, ... Skoraj bi jo bila izrekla, vendar sem se le premagala.« Na žalost so nekatere krščanske mladostnike takoimenovani prijatelji zapeljali k težjim prestopkom. Toda, če si mlad človek, ki želi dobiti nagrado, tedaj si poišči modre prijatelje — takšne, ki so duhovno naravnani, pravični v svojem obnašanju in ki se znajo izgrajujoče pogovarjati. Spomni se, da se mladi Samuel ni družil s pokvarjenima Elizejevima sinovoma. Bil je zaposlen s ‚služenjem Jehovi‘ in je zato ostal čist, njuna pokvarjenost ni vplivala na njega. (1 Samuelova 3:1)

18. a) Kako bi nas lahko naši bratje — čeprav morda nehote — ovirali v naši tekmi za življenje?

¹⁸ Zato se varuj vsakogar, ki bi te lahko spravil ob nagrado — ob življenje. To seveda ne pomeni, da glej na svoje brate z nezaupanjem. Toda včasih bratje — morda nehote — rečejo nekaj, kar te lahko naredi malodušnega. (‚Zakaj se toliko ženeš? Mar misliš, da boš samo ti dobil večno življenje?‘) Morda obsojajo celo tvoj iskren trud. (‚Ne morem si predstavljati, da hočeš postati pionir, čeprav imaš družino. To ni pošteno do tvojih otrok.‘) Toda, ne pozabi, da je Jezus zavrnil Petrovo spodbudo, naj si ‚olajša življenje‘. (Matej 16:22, 23) Uporabi svoja biblijsko šolana ušesa, da ‚preiščeš besede‘ in naj nate ne vplivajo besede, ki ne zvenijo kot resnične. (Job 12:11) Pomisli, da je Pavel dejal: »Pa čeprav se kdo bori, ne prejme venca, ako se ni boril pravilno (po pravilih, NS).« (2 Timoteju 2:5) Da, Božja »pravila« — ne nebiblijska mnenja — bi morala usmerjati naše mišljenje. (Primerjaj 1 Korinčanom 4:3, 4.)

19., 20. a) Kako so želeli Jožefu škodovati bratje? Kako je na njihovo sovražnost reagiral Jožef? b) Kako lahko preprečimo, da se ne spotaknemo zaradi nepopolnih ljudi? c) Kaj naj bi bili odločeni glede nagrade in zakaj?

¹⁹ Lahko se zgodi, da te sokristjan užali z nepremišljeno besedo. (Pregovori 12:18) Ne dovoli, da te to odvrne od tekme za življenje! Spomni se Jožefa. Njegovi lastni bratje so razmišljali, kako bi ga umorili in čeprav tega niso storili, so ga vseeno prodali v suženjstvo. Ampak Jožefa to ni zagrenilo, in ni se ‚srdil na Jehovo‘. (Pregovori 19:3) Namesto, da bi se bratom maščeval, jim je pozneje dal priložnost, da pokažejo spremenjeno stališče. Ko je opazil, da jim je žal, »jih je poljubil in se razjokal na njihovih ramenih«. Jakob je rekel: »Hudo so ga užalili in nanj streljali (Jožefovi ljubosumni bratje) in ga preganjali lokostrelci.« Toda Jožef jim je njihovo sovraštvo vračal z dobroto. Namesto, da ga je to oslabilo, je »moč njegovih rok bila močna.« (1 Mojzesova 37:18—28; 44:15 do 45:15; 49:23, 24)

²⁰ Namesto, da bi se spotaknil zaradi nepopolnih ljudi, dalje »teci tako, da boš dosegel nagrado«. Naj te, kakor Jožefa, takšne preizkušnje okrepijo — in ne oslabijo. (Primerjaj Jakob 1:2, 3.) Tvoja ljubezen do Boga naj se izkaže tako močna, da te noben človek me bo mogel spotakniti. (Psalm 119:165) Vedno misli na to, da Jehova ponuja večno življenje kot nagrado — nagrado, ki presega vsakršno predstavo, in se jo tudi težko opiše. Noben človek te ne bi smel spraviti ob to nagrado!

Se spomniš?

◻ Zakaj je za kristjane tako dragoceno točno spoznanje?

◻ Kako lahko premagamo strah pred ljudmi, ki je nekaterim že preprečil, da bi dosegli življenje?

◻ Zakaj so lahko tudi domači vzrok za spotikanje?

◻ Kako bi moral kristjan reagirati na malodušne ali celo žaljive besede sokristjanov?

[Slika na strani 29]

Če svoje misli in srce polnimo s »točnim spoznanjem« bomo usposobljeni odvreči vsakršne zmotne zamisli

[Slika na strani 30]

Peter je zatajil Jezusa iz strahu pred ljudmi. Pozneje je ta strah premagal. To morajo narediti vsi kristjani

[Podčrtna opomba]