Zaupaj v Jehovino vodstvo
»Bodite pogumni in hrabri, ne bojte se in ne trepetajte pred njimi! Kajti Jehova, tvoj Bog, pojde s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil.« (5. MOJZESOVA 31:6, EI)
1. S čim se je Jehova izkazal Izraelcem kot edinstveni Vodnik?
JEHOVA se je izkazal za edinstvenega Vodnika, ko je izpeljal Izraelce iz egiptovske sužnosti. Ni jih samo vodil skozi pustinjo, temveč je skrbel za njihovo hrano in pijačo in jim dajal brezhibna navodila. Zato so lahko Leviti v Nehemijevih dneh rekli: »(Ti Bog Jehova) jih vendar v svojem obilnem usmiljenju nisi zapustil v puščavi. Oblačni steber se ni umaknil izpred njih podnevi, da jih je vodil po potu, ne ognjeni steber ponoči, da bi jim razsvetljeval pot, po kateri naj bi hodili. Svojega dobrega duha si jim dal, da bi jih spametoval. Svoje mane nisi kratil njih ustom in vode si jim dajal za njihovo žejo. Štirideset let si jih oskrboval v puščavi, nič jim ni manjkalo. Oblačila jim niso razpadla in noge jim niso otekle.« (Nehemija 9:19—21, EI)
2. Zakaj je Mojzes lahko spodbudil Izraelce, naj bodo »pogumni in hrabri«?
2 S prijaznim karanjem je božanski Učitelj učil Izraelce, kaj pomeni biti neoporečen in kreposten; vse, kar je naredil, je bilo v njihovo dobro. Celo kadar so godrnjali in se upirali, je bil potrpežljiv in jih ni zapustil. Predvsem takrat, kadar so jih ogrožale veliko močnejše sovražne čete, je Jehova dokazal svoje spretno vodstvo in med bojnimi vrstami napadalcev povzročal pravo pustošenje. Mojzes je povedal resnico, ko je spodbudil Izraelce: »Bodite pogumni in hrabri, ne bojte se in ne trepetajte pred njimi! Kajti Jehova, tvoj Bog, pojde s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil.« (5 Mojzesova 31:6, EI) Vedno, kadar so pokazovali vero, je Bog ‚hodil z njimi‘. Kolikšna spodbuda za nas, da bi zaupali v Jehovino vodstvo!
Opozorila iz preteklosti
3. Kako je izraelsko ljudstvo kmalu po osvoboditvi iz egiptovske sužnosti pokazalo nehvaležnost in nezaupanje v Jehovino vodstvo?
3 Da, izkušnje Izraelcev so za nas svarilo. Čeprav so bili šele kratek čas osvobojeni iz egiptovske sužnosti, pa so večkrat grešili proti svojemu nevidnemu Vodniku. Ko je Mojzes na gori Sinaj dobil zakon, so pokazali, da niso bili hvaležni za to, kar je Bog storil zanje. Pregovorili so Arona, da je naredil zlato tele, k temu so potem molili, Aron pa je to imenoval »praznik Jehovi«. (2 Mojzesova 32:1—6) Deset od dvanajstih oglednikov, ogledovali so deželo Kanaan, ni pokazalo vere, samo Jozua in Kaleb sta nagovarjala ljudstvo, naj gre v deželo in jo zavzame. Toda Izrael ni ravnal po veri v Boga. Zato je Bog sklenil, da morajo vsi moški »od dvajsetletnih in več« — z izjemo Levijevega rodu in zvestih mož Kaleba in Jozue — umreti v divjini v štiridesetih letih. (4 Mojzesova 13:1 do 14:38; 5 Mojzesova 1:19—40) Gotovo bi nas vse to moralo opomniti pred podobno nehvaležnostjo in nezaupanjem v Jehovino vodstvo!
4. Kako je izraelska zgodovina opravičila nesrečo, ki je leta 607 pr. n. št. zadela Judo, Jeruzalem in tempelj?
4 Čeprav so Izraelci potovali po pustinji 40 let, jih Jehova ni pozabil. Še dalje se je boril zanje. Po Mojzesovi in Jozuetovi smrti je Bog obudil sodnike, da so osvobajali njegovo ljudstvo izpod krutih sovražnikov. Toda tedaj je izraelsko ljudstvo delalo, kar se je njim samim zdelo najbolj prav. Zato je bilo veliko nasilja, nemorale in malikovanja. (Sodniki 17:6 do 19:30) Ko so Izraelci pozneje hoteli kralja, da bi bili enaki sosednim narodom, je Jehova uslišal njihovo prošnjo, opozoril pa jih je na posledice. (1 Samuelova 8:10—18) Toda niti kraljevanje Davidove hiše ni zadovoljilo ljudstva, in v dneh Roboama se je deset rodov uprlo. (1 Kraljev 11:26 do 12:19) Večina ljudi je vse manj mislila na to, da bi se ravnali po Božjem vodstvu. Ko so Babilonci leta 607 pr. n. št. uničili Jeruzalem in tempelj kakor tudi kraljestvo Jude, je bila to zaslužena sodna izvršitev na ljudstvu, ki mu ni uspelo živeti z zaupanjem v Jehovino vodstvo. Kakšno opozorilo za nas!
Jehova vodi nov narod
5. Kaj je Jehova pripravil z Jezusom in kaj naj bi Jezus storil?
5 Kot Izraelci v starem času, so tudi pozneje Jehovini služabniki živeli v spremenljivih razmerah, toda On jih je nezmotljivo vodil. Ko se je Jezus iz Nazareta leta 29 n. št. krstil v vodi, je Bog priskrbel Preroka in Voditelja, ki je bil večji od Mojzesa. Kot Mesija bi naj vodil ljudi iz tega hudobnega sveta, ki leži v satanovi oblasti. (Matej 3:13—17; Danijel 9:25; 5 Mojzesova 18:18, 19; Apostolska dela 3:19—23; 1 Janezovo 5:19) Katere ljudi pa? Tiste Žide in tudi druge, ki bodo verovali v Mesijo, ki nam ga je priskrbel veliki nebeški Vodnik, Bog Jehova!
6. a) Zakaj so bili Jezusovi nasledniki sposobni oznanjevalci in zmožni skrbeti še za rastočo organizacijo? b) Zakaj je pozneje izgledalo kot da je luč biblijske resnice ugasnila?
6 Jezus je svoje učence poučeval o veličastni Božji resnici in jim posredoval potrebna navodila za službo. (Luka 10:1—16) Ko je torej Kristus končal svojo službo in se žrtvoval v korist grešnega človeštva, je zapustil naslednike, ki so bili usposobljeni za nadaljnje oznanjevanje in da skrbijo za zadeve rastoče organizacije tistih, ki vanj verujejo. V času apostolov so jih ogorčeno preganjali. Toda Jehovina roka je bila z njegovim ljudstvom, in njihove stiske so bile poplačane z neverjetnim porastom vernih. (Apostolska dela 5:41, 42; 8:4—8; 11:19—21) Zatem, ko so Jezusovi apostoli in njihovi neposredni sodelavci pomrli, so tisti, ki so se priznavali za Kristusove učence, prišli pod vlado krutih in oblastnih duhovnikov in kraljev. (Apostolska dela 20:28—30) Tako je bilo skoraj 15 stoletij, zato je izgledalo, kot da je luč biblijske resnice ugasnila.
7. Kdaj in kako je Jehova znova uveljavil svoje vodstvo, in kaj je razodel svojim novodobnim služabnikom?
7 Tedaj pa se je kot »glas vpijočega v puščavi«, zaslišalo naznanilo: ‚Kraljestvo se je približalo!‘ (Primerjaj Izaija 40:3—5; Luka 3:3—6; Matej 10:7.) Koncem 19. stoletja je Jehova znova uveljavil svoje vodstvo in pričel klicati svoje iskrene častilce iz tega hudobnega sveta in njegovih babilonskih religioznih sistemov. (Razodetje 18:1—5) Bog je svojim novodobnim služabnikom razodel po svoji napisani Besedi in svetem duhu, da se bo leta 1914 končala neprekinjena vladavina poganskih narodov, v nebesih pa bo ustoličen oslavljeni Jezus Kristus, Kralj, ki ga je za človeštvo izbral Bog. (Luka 21:24; glej Letno knjigo Jehovinih prič 1975, str. 33—37, angleščina.)
8. a) Kaj je bilo zatem organizirano? b) Kdo se je priključil Jezusovim maziljenim naslednikom, in kako je poslalo očitno vodstvo Jehove in Jezusa Kristusa?
8 Zatem je bil organiziran nov narod, sestavljen iz ostanka duhovnega Izraela, še bolj prosvetljen glede Božjih namenov in popolnoma usposobljen za službo. Pozneje se je tem maziljenim Kristusovim naslednikom pridružila množica vernih, z zemeljskim upanjem. Danes vse te Jehovine priče skupaj radostno oznanjujejo njegovo ime in njegovo Kraljestvo po vsej Zemlji. (Izaija 66:7, 8; Galačanom 6:16; Razodetje 7:4, 9, 10) Z organizirano dejavnostjo prič je postalo očitno vodstvo Jehove in njegovega kraljevskega Sina, predvsem s tem, da so milijoni iskrenih ljudi postali stanovitni zagovorniki vladavine Kraljestva. Si tudi ti med to srečno množico, ki zaupa Jehovinemu vodstvu? (Miha 4:1, 2, 5)
9. Kakšna svetovna skupnost je nastala, in kakšno stališče ima do Božjega vodstva in do teokratične vladavine?
9 Jezusovi nasledniki naj bi bili končno njegove priče »do kraja zemlje«. (Apostolska dela 1:6—8; Markov evangelij 13:10) Zato danes Jehovine priče oznanjujejo dobro vest o Kraljestvu po vsej Zemlji, in tisti, »ki so odločeni za večno življenje«, z radostnim srcem sprejmejo resnico. Postanejo del svetovne skupnosti duhovnih sestra in bratov, ki so sprejeli Božje vodstvo in se podložili teokratični vladavini. (Apostolska dela 13:48; 1 Petrovo 2:17) Ali tudi ti, kakor oni, popolnoma zaupaš, da to organizacijo oznanjevalcev Kraljestva vodita Bog Jehova in njegov Sin, Kralj Jezus Kristus?
Pazi, da ne izgubiš zaupanja
10. Kakšno svarilo bi moralo vsakega kristjana spodbuditi, da se skrbno preiskuje?
10 Ali pa lahko osebe, ki uživajo vse blagoslove Jehovinega vodstva, izgubijo vero v Jehovo in zaupanje v Njega? Da, kajti opozarja se nas: »Pazite, bratje, da kateri med vami ne bo imel hudobnega in nevernega srca in bi odstopil od živega Boga. Nasprotno, iz dneva v dan, dokler še lahko rečemo ‚danes‘, da ne bi koga izmed vas greh prevaral in bi zakrknil.« (Hebrejcem 3:12, 13, JP) Zato bi se moral vsak kristjan skrbno preiskovati.
11. a) V katerem pogledu se lahko vest nekoga zakrkne? b) Kaj se je primerilo nekaterim v prvem stoletju n. št.?
11 Vest nekega človeka se lahko toliko zakrkne, da se mu njegov način ravnanja, ki ni v skladu z duhom krščanstva, ne zdi nepravilen in to pokazuje pomanjkanje vere, kakor tudi pomanjkanje zaupanja v Jehovo. Na primer, nekateri se lahko ujamejo v zanko, in materialistične težnje in čutne užitke postavljajo na enako stopnjo kot svojo službo Bogu, ali celo pred njo. Drugi morda zapadejo nemorali ali prezirljivo govorijo o odgovornih možeh v skupščini. V prvem stoletju n. št. so se v skupščino vtihotapili »brezbožneži«, ki so ‚skrunili telo, zaničevali gospostva in zaničljivo govorili o slavnih‘, ki so v skupščini nosili odgovornosti. (Juda 4—8, 16) Tisti lažni kristjani so izgubili pravo vero v Jehovo in njegovo vodstvo. Kaj takšnega se nam nikoli ne bi smelo zgoditi!
12. a) Kaj se prezira z duhom neodvisnosti in upornosti? b) Kakšno nasprotje je obstajalo med Korahom in Davidom?
12 Z ‚zaničevanjem gospostva‘ je pogosto povezan duh neodvisnosti in upornosti, ki povzroči, da se prezre dejstvo, da Jehova vodi svojo organizacijo. Tak duh je imel strašne posledice za Koraha in druge, ki so dvomili v vodstvo Mojzesa in Arona, ki jima ga je zaupal Bog. (4 Mojzesova 16:1—35) Kako drugačen je bil David! Pripravljen je bil čakati, da bo Jehova popravil krivico, in si ni upal usmrtiti svojega hudobnega sovražnika, kralja Savla, ker je bil »Jehovin maziljenec«. (1 Samuelova 24:2—7) Da, Jehova je postavil Mojzesa, Arona, Savla, Davida, Jezusa Kristusa in druge. Podobno so danes imenovanja v Božji organizaciji izvršena v skladu z biblijskimi zahtevami in pod vodstvom svetega Jehovinega duha. (1 Timoteju 3:1—13; Titu 1:5—9; Apostolska dela 20:28)
13. a) Zakaj bi morali biti hvaležni za Jehovino vodstvo? b) Koga bi morali posnemati in s kakšnim stališčem?
13 Ker ‚ni v moči človeka, da usmerja svoje korake‘, bi morali biti hvaležni za Jehovino vodstvo. (Jeremija 10:23) Abraham in njegova predana žena Sara sta poslušala Boga in ravnala po veri vanj. Boaz in Ruta sta se podredila Božjim pripravam. Da, lahko bi navedli še mnoge druge zveste može in žene, ki so se z veseljem podrejali Jehovinemu vodstvu. (Hebrejcem 11:4—38; Ruta 3:1 do 4:17) Kakor Božji služabniki iz davnine, tako bi se tudi mi morali varovati duha neodvisnosti, radostno sodelovati z Božjo teokratično organizacijo in popolnoma zaupati v Jehovino vodstvo.
‚Zaupaj svoje breme Jehovi‘
14. Kaj nam bo lahko pomagalo, da se bomo varovali duha upornosti?
14 Kaj nam lahko kot lojalnim Jehovinim pričam pomaga, da se varujemo duha upornosti? Najprej moramo priznati, da se je napak upirati in drzno prezirati Božje vodstvo. (Nehemija 9:16, 28—31; Pregovori 11:2) K svojemu nebeškemu Očetu lahko molimo tako, kakor je molil David: »Tudi prevzetnosti obvaruj svojega služabnika, ne dovoli, da me premaga. Tedaj bom neomadeževan in čist velike pregrehe.« (Psalm 19:13, NS) Pravtako nam bo pomagalo, če si bomo zapomnili, koliko ljubezni nam je izkazal Jehova. To bi moralo poglobiti našo ljubezen do Njega in nas navesti, da se vedno podrejamo Njegovemu vodstvu. (Janez 3:16; Luka 10:27)
15. Kaj se priporoča bratu, ki meni, da ni bil imenovan za službo pomočnika ali starešino zato, ker bi starešine imeli nekaj proti njemu?
15 Čeprav včasih ni ravno enostavno zaupati v Jehovino vodstvo, ne smemo pozabiti dejstva, da Bog vodi svojo organizacijo. Primer: Denimo, da neki brat misli, da še ni bil imenovan za slugo pomočnika ali starešine zato, ker imajo starešine nekaj proti njemu. Namesto da bi mislil tako in s tem motil mir v skupščini, ne bi smel pozabiti, da Jehova vodi teokratično organizacijo. Brat bi torej lahko ponižno in mirno prosil za pojasnilo glede tega. (Hebrejcem 12:14) Potem pa bi zelo pametno ravnal, če bi priznal določene slabosti, na katere je morda bil opozorjen, in se v molitvi trudil, da se izboljša! Nato lahko zadevo prepusti Bogu in se tako drži besed: »Vrzi na Jehovo breme svoje.« (Psalm 55:22) Jehova bo čez čas, in če bomo duhovno usposobljeni, gotovo poskrbel za to, da bomo v njegovi službi bogato zaposleni. (Primerjaj 1 Korinčanom 15:58.)
16. Kakšno ravnanje bi bilo napak celo tedaj, če bi nam v skupščini zares kdo storil krivico, in zakaj?
16 Kaj pa, če nam kakšen brat ali sestra zares stori krivico? Bi to bil upravičen razlog, da se ne družimo več s skupščino? Bi v takšnem primeru upravičeno prenehali s svojo sveto službo Jehovi? Ne, ker bi takšno ravnanje pomenilo, da si nezvest Bogu in nehvaležen za njegovo vodstvo. S tem bi pravtako pokazali, da ne ljubimo naših lojalnih sovernikov na zemlji. (Matej 22:36—40; 1 Janezov 4:7, 8) Razen tega bi, če bi prenehali biti neoporečni pred Jehovo, imel satan razlog, da zasmehuje Boga — in tega gotovo ne želimo! (Pregovori 27:11)
17. a) Kaj nam bo pomagalo ohraniti zaupanje v to, da Jehova vodi svojo organizacijo? b) Kaj bodo doživeli tisti, ki bodo še naprej zaupali v Jehovino vodstvo?
17 Zato ‚slavimo Jehovo in nikoli ne pozabimo vseh dejanj, s katerimi venča naše življenje z ljubečo dobroto in usmiljenjem‘. (Psalm 103:2—4) Če bomo vedno imeli v mislih našega ljubečega Boga in živeli v skladu z njegovo Besedo, bomo ohranili močno zaupanje v njegovo nezmotljivo vodstvo. (Pregovori 22:19) Če bi se odvrnili od Jehove in njegove organizacije, odbijali vodstvo »zvestega in modrega hlapca« in se zanesli samo na osebno branje Biblije in lastno razlaganje le-te, bi postali podobni samotnemu drevesu v izsušeni pokrajini. Nasprotno pa bo tisti, ki zaupa v našega velika Vodnika, Jehovo, »kakor drevo, vsajeno ob vodi ... ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno« (EI). Razen tega ‚v letu suše ni v skrbeh in vedno rodi svoj sad‘ v slavo Jehovi. (Matej 24:45—47; Jeremija 17:8) Takšen blagoslov lahko doživiš, če odločno še naprej zaupaš v Jehovino vodstvo.
Lahko odgovoriš na naslednja vprašanja?
◻ S čim se je Jehova izkazal kot edinstven Vodnik?
◻ Kako so nam Izraelci glede Božjega vodstva svareč zgled?
◻ Kdo je danes podložen Jehovinemu vodstvu?
◻ Kaj nam lahko pomaga, da se obvarujemo izgube zaupanja v Jehovino vodstvo?
◻ Kakšno stališče bi morali imeti do Jehovinega vodstva celo tedaj, če se nam v skupščini stori krivica?
[Slika na strani 14]
Leta 607 pr. n. št. je doletela nesreča tiste, ki niso zaupali v Jehovino vodstvo. Kako modro je vendar, upoštevati svarilo!
[Slika na strani 15]
Abraham, Sara, David, Jezus in še drugi so zaupali v Jehovino vodstvo. Mu tudi ti tako zaupaš?