Ali Bog odlaša s sodbo?

ZAMISLI si, da pričakuješ obiskovalca iz drugega mesta, ki ti je sicer sporočil dan prihoda, ne pa tudi ure. Čas mineva, on pa še ni prišel. Sprašuješ se: Bo zakasnil? Je res danes dan, ko naj bi prišel? Se nisva razumela? Počasi nemir prerašča v nekaj bolj neprijetnega, v dvom.

S tem smo morda opisali kako mnogi ljudje mislijo o obljubljenem Božjem prihodu, ko bo izvršil sodbo nad hudobnimi. Vsekakor njegovi častilci že zelo dolgo čakajo na to. Zvesti kralj David je, na primer, že pred 3000 leti rekel: »Jehova je ob tvoji desnici, na dan svoje jeze bo potrl kralje; sodil bo narode.« Lahko torej komu zamerimo, če vpraša: Kdaj? (Psalm 110:5, 6, EI)

Resni raziskovalci Biblije, ki primerjajo svetovne razmere z biblijskimi prerokbami in poznajo biblijsko računanje časa, so prepričani, da je Božji dan sodbe končno blizu. Toda mar niso to v preteklosti že mnogi verjeli, nato pa ugotovili, da so se zmotili? Ali je kakšna zanesljiva metoda ugotavljanja točnega časa, ko naj bi izvršil Bog svojo obsodbo?

Ob Božjem »določenem času«

Jezus je omenil, da bo sodba izvršena ob določenem času. Vendar je učence opozoril, rekoč: »Bedite, ... kajti ne veste, kdaj je ta določen čas.« (Marko 13:33, NS)

Habakuk, ki ga je Bog že šest stoletij prej pooblastil, da je pisal o izvršitvi Božje sodbe, je pravtako dejal, da bo to ob »določenem času«. Svaril je pred nepotrpežljivostjo, ali celo pred dvomljenjem, po Božjem naročilu pa je obljubil: »Varala ne bo. Ako odlaša, je le čakaj; zakaj gotovo pride, se ne zakasni.« (Habakuk 2:2, 3)

Zakaj je Habakuk rekel: »Ako odlaša« in da se ne bo zakasnila, če bo Božja sodba prišla »ob določenem času«? Očitno zato, da bi se pokazalo, da bodo nekateri izmed Božjega naroda pričakovali Božjo sodbo prej, kot bo dejansko prišla. Zakaj? Ker jim bo neznan točen čas njenega prihoda.

Celo Jezus, ko je bil na zemlji ni vedel točnega časa, ker je rekel: »Za tisti dan in tisto uro pa nihče ne ve, tudi angeli v nebesih ne, tudi Sin ne, samo Oče.« (Marko 13:32) Vedel pa je, v katerem časovnem razdobju bo prišla ta sodba. Ko so ga njegovi učenci to vprašali, jim je opisal znamenje, ki jim bo omogočalo spoznati to časovno obdobje, ko se bo pričelo. Prvi dokazi tega obdobja naj bi bili po Jezusovih besedah podobni »začetku porodnih bolečin«. Noseča žena, ko se bolečine začno, seveda še ne ve točno, kdaj bo rodila svojega otroka. Ve pa, da je porod neposredno pred njo. (Matej 24:3—8)

‚Ta rod nikakor ne preide‘

Jezus je razen tega, da je vedel, v katerem časovnem razdobju bo prišla Božja sodba, vedel tudi, da bo ta doba časovno omejena. Za primer je navedel smokvino drevo in rekel: »Kadar postane njegova veja že mužévna in listje odganja, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi, kadar boste videli vse to, vedite, da je blizu, tik pred vrati. Resnično vam povem: Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi!« (Matej 24:32—34, JP)

Sodba torej pride enkrat v času življenja generacije, ki je videla prve dokaze, da se je začelo časovno razdobje, ki ga je napovedal Jezus. Začetek tega časovnega razdobja bi označeval začetek konca satanovega sveta, proti kateremu bo v tistem času Božje novo vzpostavljeno Kraljestvo v nebesih izvršilo božansko obsodbo. Biblijska kronologija in spolnitev biblijskih prerokb so veliki dokazi za to, da se je to časovno razdobje začelo leta 1914.a

Božja sodba mora biti zato izvršena, preden generacija od 1914. povsem izumre. Od te generacije pa še vedno živi precejšnje število ljudi. Leta 1980 je na primer v Zvezni republiki Nemčiji živelo še 1 597 700 oseb, ki so bili rojeni leta 1900 ali še prej. To število bi bilo nedvomno še višje, če ne bi milijoni državljanov te dežele prezgodaj izgubili življenje v obeh svetovnih vojnah.

Ko je Jezus obljubil, da »ta rod nikakor ne bo prešel« (NS), je uporabil dve grški nikalnici, ou in me. V Companion Bibliji je njuna uporaba takole pojasnjena: »Če se poveže obe nikalnici, izgubita svoj razločevalen pomen in sestavljata najkrepkejšo in najbolj poudarjeno trditev (zagotovilo).« Šele danes, v času, ko izgleda, da bi generacija lahko prešla, preden bi se vse spolnilo, Jezusove besede »nikakor ne« pridobijo na pomenu.

Preizkušnja vere

Habakukove opozorilne besede pokazujejo, da bo obstajalo navidezno odlašanje Jehovine sodbe, kar naj bi služilo za preizkušanje vere. Razumljivo je, da se bo to preizkušanje začelo šele proti koncu generacije, o kateri je govoril Jezus. V zvezi s primerom, navedenim na začetku tega članka, upoštevajmo tole: Kdaj bi začel resno dvomiti, če bo tvoj obiskovalec sploh prišel? Gotovo ne ob devetih zjutraj, tudi ne opoldan, morda niti pozno popoldan. Gotovo pa bo tvoja vera preizkušena, čim pride večer. Toda pomisli, da ima tvoj obiskovalec celo še ob 23,30 dovolj časa, da spolni svojo obljubo!

Zato ni nobenega razloga za skrb, da se Božja Beseda ne bo spolnila. To se še nikoli ni zgodilo. Besede, ki jih je Jozua izrekel pred več kot 3000 leti Izraelcem, veljajo danes enako kot takrat: »Ni izginila ne ena beseda ... ki jih je za vas govoril Jehova, Bog vaš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila.« (Jozua 23:14)

V Stražnem stolpu je v številki od 1. maja 1910 (angl.) pisalo: »Glede spolnjevanja prerokbe, je kot izgleda v naši naravi in v naravi vseh ljudi, da smo nepotrpežljivi in pričakujemo, da bodo stvari hitreje narejene, kot se običajno dogaja.« Nadalje je bilo rečeno: »To je odlašanje glede na naša pričakovanja, toda prepričani smo lahko, da se ne odlaša v zvezi z Božjim namenom. ... Ne dvomimo, da bodo cilji doseženi, ko bo čas izpolnjen — ob Božjem času.«

Če sedaj zvesti kristjani pogledajo nazaj, lahko spoznajo tehtne razloge, zakaj Božja sodba še ni prišla. Pravzaprav se vesele, ker še ni prišla. Naš naslednji članek bo pojasnil, zakaj!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 4]

Mnogi generacije od 1914. upajo da bodo doživeli »dokler se vse to ne zgodi«