Jehova — krut ali ljubeč Bog?

»TODA, Bog Biblije je krut Bog«, je odločno rekel neki Japonec. Misijonar, ki je stal pred njegovimi vrati je srečal osebo, ki je bila seznanjena z Božjo Besedo, Biblijo.

»Kako to, da je Bog usmrtil ljudi v vesoljnem potopu?« je moški nadaljeval. »In ko je upepelil Sodomo in Gomoro, da ne govorimo o tem, da je Izraelcem naročil naj iztrebijo Kanaance? Kako lahko trdite, da Bog ni krut? Sicer pa je Bog ‚Nove zaveze‘ povsem drugačen. Jezus je učil o Bogu ljubezni in miru.«

V mislih mnogih ljudi prevladuje takšna predstava o krutem in bojevitem Bogu »Stare zaveze«. Na osnovi tega nekateri na Boga »Nove zaveze« gledajo sumničavo. Kako bi se lahko kdo čutil spodbujenega služiti Bogu, ki je, kot izgleda, razdvojena osebnost?

»Vsa pota njegova so pravica«

Ljudje vsekakor ne morejo upravičeno kritizirati Božje ravnanje. Ali otrok takoj razume, zakaj ga je njegov oče odpeljal k zobozdravniku, kjer mora prenašati bolečine? Tudi mi sprva ne moremo razumeti vseh Božjih dejanj. »Spoznajte, da je Jehova Bog,« je rekel psalmist. »On nas je ustvaril, ne pa mi sebe.« (Psalm 100:3)

Mar torej ni nespametno prenagljeno sklepati, da je Božje ravnanje kruto ali neusmiljeno? »Misli moje niso vaše misli, tudi vaša pota niso moja pota, pravi Jehova. Marveč kakor so nebesa višja od zemlje, tako so pota moja višja nego vaša pota in moje misli nego vaše misli.« (Izaija 55:8, 9) Razen tega nam Biblija zagotavlja: »Vsa njegova pota so pravica.« Jehova je označen kot ‚Bog zvestobe v katerem ni nobene krivičnosti‘. (5. Mojzesova 32:4) Zato preiščimo nekaj primerov, v katerih je Bog imel za potrebno, da izvrši obsodbo.

Vesoljni potop

»Videl je torej Jehova, da je hudobija ljudi na zemlji velika in da je vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas le hudobno.« (1. Mojzesova 6:5, EI) Takšen je bil predpotopni svet. Da, Jehova Bog je »pogledal zemljo in glej, bila je popačena; kajti vse meso je popačilo svojo pot na zemlji.« (1. Mojzesova 6:12, EI) Nekateri bodo morda ugovarjali, da bi lahko Bog ljudi prepustil samim sebi, pustil naj bi, da bi delali, kar bi sami hoteli. Toda na zemlji so še bili pošteni, v moralnem pogledu pravični ljudje. Mar ne bi bilo kruto, če bi Bog dovolil, da bi pokvarjeni ljudje z zemlje iztrebili vsakršno sled moralnosti? Zato je Bog poskrbel za splošni potop, da je zemljo osvobodil vseh tistih, ki so jo uničevali ali kvarili.

Krut ali neusmiljen Bog ne bi naredil nikakršne priprave za preživetje ljudi in živali. Pa vendar je Bog Jehova poskrbel za to. Neusmiljen Bog prav tako ne bi opozarjal pred prihajajočim potopom. Toda Jehova je pooblastil Noeta, da je približno 40 ali 50 let služil kot ‚oznanjevalec pravičnosti‘! (2. Petrovo pismo 2:5) Ljudje so lahko izbirali med življenjem in smrtjo.

Sodoma in Gomora

Ko sta dva angela obiskala Sodomo, so prebivalci kmalu pokazali svoj sprijen značaj. Moški iz Sodome so obkolili Lotovo hišo, »dečki in starci, vse ljudstvo v eno drhal. In klicali so Lota ter mu rekli: ‚Kje sta tista moška, ki sta nocoj prišla k tebi? Pripelji ju ven k nam, da občujemo z njima.‘« (1. Mojzesova 19:4, 5, NS) Šlo je za ‚vdajanje mesu za protinaravno uporabo‘. (Judovo pismo 7; glej tudi Pismo Rimljanom 1:26, 27.)

Bog, »ki preiskuje srca«, je videl, da se prebivalcev teh mest ne da rešiti. Zaslužili so uničenje. (Pismo Rimljanom 8:27) Kajti, v Sodomi ni bilo mogoče najti niti deset pravičnih ljudi! (1. Mojzesova 18:32) Obnašanje prebivalcev Sodome je predstavljalo resno grožnjo pravičnemu Lotu in njegovi družini. Zato je bila Božja rešitev Lota in njegovih dveh hčera, dejanje ljubezni. (1. Mojzesova 19:12—26)

Izvršitev obsodbe nad Kanaanci

Jehova je Abrahamu obljubil, da bo njegovo seme končno zavzelo kanaansko deželo. Vendar upoštevaj, da v Abrahamovih dneh ni izvršil obsodbe. Zakaj ne? Ker »hudobija Amorejcev (prevladujočega kanaanskega rodu) še ni dopolnjena«, je rekel Jehova. (1. Mojzesova 15:16, EI) Miniti je moralo približno 430 let, da je pokvarjenost tega naroda dosegla takšne razsežnosti, da je Mojzes lahko rekel: »Zaradi njih hudobije bo Jehova, tvoj Bog, spodil te narode (Kanaance) izpred tebe.« (5. Mojzesova 9:5, EI)

Knjiga Archaeology and the Old Testament pravi: »Surovost, pohotnost in razuzdanost kanaanske mitologije ... so morale v njenih pripadnikih privesti do izraza najslabše lastnosti značaja in je sprožila mnoge najbolj nemoralne običaje tedanjega časa, kot, na primer, sveto prostitucijo, žrtvovanje otrok in čaščenje kač ... skrajno moralno in versko izprijenost.« Kljub temu je bilo Gibeoncem in prebivalcem treh drugih mest prizaneseno. (Jozuetova knjiga 9:17, 18) Bi krut Bog kaj takega dovoljeval?

Razdvojena osebnost?

Nekateri trdijo, da je Bog »Stare zaveze« v »Novi zavezi« svojo osebnost spremenil. Kakor pravijo, so ‚Jezusovi nauki osredotočeni na ljubezen‘. (Matej 5:39, 44, 45)

Toda uničenje Jeruzalema leta 70 n. št. je prišlo kot kazen od Jehove, kakor je Jezus napovedal. (Matej 23:37, 38; 24:2) Razen tega so bili usmrčeni nepravični posamezniki, kot Ananija, Safira in Herod. Bog se ni spremenil. (Apostolska dela 5:1—11; 12:21—23; Malahija 3:6) Tudi Jezusov nauk o ljubezni ni bil nov. Že davno pred tem je Mojzesov zakon zapovedoval: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (3. Mojzesova 19:18) Jezusovi nauki o požrtvovalni ljubezni vključujejo več od te zapovedi. (Janez 13:34) Spomni se tudi, da je odločno obtožil hinavske verske voditelje. Preberi celotno 23. poglavje Mateja in videl boš, kako ostro jih je Jezus obsodil.

Biblijska poročila torej niso dokaz Jehovine krutosti ampak njegove globoke in trajne ljubezni do človeštva. To nas spodbuja, da se še več naučimo o Jehovi in njegovem ljubečem načinu ravnanja. Naš naslednji članek ti lahko pri tem pomaga

[Slika na strani 3]

Je bil Jehova pravičen, ko je povzročil vesoljni potop, uničil Sodomo in Gomoro ter izvršil obsodbo nad Kanaanci?