Izgrajuj in uporabljaj svojo vero ob branju knjige Sodnikov

KATERO skupino bi ti izbral, če bi te prosili, da iz Biblije izbereš skupino oseb z izredno vero? Dvanajst apostolov? Dvanajst Jakobovih sinov? Morda. Vendar bi imel dovolj razlogov, da izbereš drugo skupino dvanajstih oseb, katerih vera se nam v Bibliji priporoča.

Mislimo na dvanajst moških, katerih dela vere so zapisana v knjigi Sodnikov. Nekateri izmed njih so imenovani v Hebrejcem 11:32—34: »Časa mi bo namreč primanjkalo, ko bi pripovedoval o Gideonu, Baraku in Samsonu in Jefteju,... ki so po veri premagovali kraljestva, izvrševali pravičnost, dobivali obljube, mašili levom žrela, gasili ognja moč, ubežavali osti meča, v slabosti prejemali moč, junaki postajali v vojski, odbijali napade tujcev.«

Tukaj so omenjeni štirje sodniki. Katerih zvestih sodnikov se še spomniš? Preveri svoj spomin, preden prebereš spodnji seznam.a Verjetno se lahko spomniš tudi nekaterih znamenitih del, ki so jih sodniki izvršili, kot je Samsonovo uničenje filistejske gospoščine in ljudstva — pa tudi samega sebe — s tem, ko je zrušil Dagonov tempelj, ali ko je Gideon s samo 300 bojevniki premagal madijanske čete. Mnogi ljudje v tako imenovanem krščanstvu poznajo te zgodbe iz cerkvenih pridig. Toda ali dobijo iz knjige Sodnikov važen pouk, ki lahko vpliva na njihovo vero, sedaj izboljša njihovo življenje in jim pomaga doseči ‚bodoče življenje‘? (1. Timoteju 4:8) Če misliš, da oni tega ne delajo, ali je s teboj drugače? Ali si dovolil, da ti knjiga Sodnikov pomaga v veri in krščanskem življenju?

Korist iz temeljev

Preberi to knjigo. Bodisi, da jo bereš prvič ali ponovno, bodo tvojo pozornost pritegnila poročila, polna akcije. Nudila ti bo veliko snovi za razgovor — s svojimi otroki ali drugimi mladimi, kakor tudi odraslimi, ki razmišljajo. Medtem ko bereš to knjigo, ohrani v spominu nekatere osnovne misli, ki se pojavljajo v mnogih poročilih. Na primer?

Zlahka se zgodi, da dopustiš, da tvoja vera v Boga oslabi ali da pozabiš, kaj je Bog storil zate. Nekdo lahko ima veliko začetno gorečnost, ko spozna krščansko upanje in si pridobi odpuščanje po Kristusu. Z veseljem obiskuje sestanke in sodeluje v krščanski službi. Te stvari daje v svojem življenju na prvo mesto in si ne dela skrbi za materialne stvari, kot: če ima nov avto, luksuzno opremljeno stanovanje ali najnovejši in najdražji model televizorja. Toda ali bo po nekaj letih izgubil ‚ljubezen, ki jo je imel v začetku‘? (Razodetje 2:4) Zgodovina Izraela, ki jo odkriva knjiga Sodnikov, pokaže, kako se to zlahka zgodi vsakemu izmed nas.

V prvih dveh poglavjih opisuje stanje (v Izraelu). Zatem ko so Izraelci pod vodstvom Jozue zavzeli obljubljeno deželo, niso bili povsem poslušni glede uničevanja malikovalskih, nemoralnih Kanaancev. (Sodniki 1:28—33) Zato je Jehova dopustil, da so ti tujci in njihovi bogovi postali neke vrste preizkušnja za Izrael. (Sodniki 2:19—23) Izrael je tej preizkušnji čestokrat podlegel. Takrat so se pojavili sodniki.

Situacija, v kateri se je pojavil prvi sodnik Otniel, je tipična za tisto, kar se je v Izraelu vedno znova dogajalo. Izraelci so se predali gnusnemu čaščenju Baala in Bog je dovolil, da jih je sirski kralj osem let zatiral. To jih je prisililo, da so ‚klicali Jehovo na pomoč. Zatem je Bog obudil rešitelja Otniela, ki jih je lahko rešil. Jehovin duh je prišel nanj in postal je sodnik Izraelu. Ko je šel v boj, mu je Bog dal v roke sirijskega kralja. Zatem je imela dežela štirideset let mir.‘ (Sodniki 3:7—11)

Kako hvaležni so morali biti Izraelci, ko so bili osvobojeni, enako kot smo mi cenili učenje krščanske resnice in smo se osvobodili lažne religije! Toda kaj jim bodo prinesla naslednja leta? V naslednji vrsti piše: »Izraelski sinovi so ponovno delali, kar je bilo hudo v Jehovinih očeh. Zato je Jehova dopustil Eglonu, da je postal močan nad Izraelom.« (Sodniki 3:12, NS) V tem vidimo vzor in nevarnost za nas, če dovolimo, da oslabi naše prepričanje. Toda nam v ohrabritev piše dalje v poročilu, da so se Izraelci spametovali in Bog je postavil za sodnika Ehuda, ki je imel hromo desno roko. Ta je debelemu kralju Eglonu prinesel ostro vest, kar je vodilo do rešitve Izraela. Preberi to razburljivo poročilo v drugi polovici tretjega poglavja.

Močna vera na delu!

Druga osnovna misel, ki lahko nate naredi vtis je naslednja: Bog te lahko uporabi, da narediš izredne stvari, če imaš močno vero. (Primerjaj Matevž 17:20; 21:21)

Nekaj kratkih primerov: pomisli, kako je lahko Gideon s samo 300 možmi razgnal Madijance, ki so bili ‚številni kakor kobilice‘! (Sodniki 7:1—25) Po Deborini ohrabritvi je Barak izvedel osvoboditev izpod Kanaancev na severu, ki so imeli bojne vozove opremljene z grozljivimi železnimi kosami, ki so štrlele iz koles. Opaziš lahko tudi, da je v tem primeru neka ženska zadala odločilni udarec za zmago. (Sodniki 4:1—5:31) Samson je bil znan po svoji moči. S svojo izredno močjo je bil sposoben raztrgati leva; oborožen z oslovsko čeljustjo je pobil tisoč sovražnikov; iztrgal je mestna vrata v Gazi in jih nesel na vrh griča. (Sodniki 14:5—16:3)

Nedvomno so ti sodniki pokazali izredno vero, in to je vsekakor prispevalo k temu, da se jih v listu Hebrejcem našteva kot zgled za nas. Na kakšen način so nam zgled? Gotovo ne bi nikoli pričakoval, da boš raztrgal leva z golimi rokami. Toda doživel boš več preizkušenj vere, če se trudiš vsak dan živeti kot kristjan, zvest Jehovi.

Če si mlad, se morda v šoli srečuješ z močnim pritiskom, da bi poskusil z mamili ali spolnostjo, ali: da težiš za kariero dobro plačanega profesionalca. Morda kot posameznik ali skupaj z družino prenašaš precejšnje materialne žrtve, da bi služil kot polnočasni oznanjevalec ali živel tam, kjer vlada velika potreba za to službo, medtem pa vidiš druge kristjane, ki navidezno dajejo v življenju veliko prednost bogastvu in udobnemu življenju. Ali pa predstavlja izziv za tvojo vero morda to, da te je nekdo hudo razočaral. Morda gre za osebo, ki je bila med kristjani ugledna, vendar jo je njen ponos navedel, da se je obrnila proti svojim bratom. Na drugi strani gre morda za bližnjega sorodnika, čigar ljubezen se je ohladila in je prenehal služiti Jehovi.

Ali boš v kateremkoli teh primerov dobil spodbude iz vere sodnikov? Vera, ki jim jo je dal Bog, jim je omogočila, da so naredili to, kar je morda izgledalo nemogoče. Isti Bog lahko da tudi tebi vero, če ga zanjo vztrajno prosiš v molitvah in ostaneš na krščanski poti. Vera je sad Božjega svetega duha. (Galatom 5:22) O istem duhu, ki je Samsona naredil močnega, je Jezus rekel: »Oče nebeški (bo dal) svetega Duha tem, ki ga prosijo.« Dosledno temu se nam v istem poglavju Hebrejcem, kjer so navedeni sodniki kot zgledi vere, zagotavlja, da ‚Bog nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo.‘ (Lukež 11:13; Hebrejcem 11:6) On lahko nagradi tudi tvojo vero.

Išči pouk

Opozorili smo te na nekaj poučnih stvari, ki jih lahko dobiš iz knjige Sodnikov. Nedvomno ti bo še na drug način koristil ta del navdihnjenih Spisov, ki so ‚od Boga navdihnjeni in koristni za pouk, za poboljšanje, za prepričanje, za vzgojo v pravičnosti.‘ (2. Timoteju 3:16)

Videl boš na primer, da je bil Gideon skromen in se ni hotel lotiti nečesa, dokler ni bil povsem prepričan, da je takšna Božja volja. Pozneje mu je ta skromnost pomagala, da mu uspeh in ugled nista ‚stopila v glavo‘. Morda ti to lahko koristi. Spomni se, da je Gideonova mala četa z Jehovino pomočjo premagala množico Madijancev. Zamisli si, kako so ljudje hvalili Gideona. Podobno lahko tudi tebe drugi hvalijo zaradi nekega izrednega talenta, morda si dober govornik ali zelo sposoben organizator. V prejšnjem primeru so Izraelci rekli Gideonu: »Vladaj nam ti in tvoj sin in sin tvojega sina! Kajti rešil si nas iz roke Madijancev!« Kako bi bilo pravilno reagirati na takšen poziv in priznanje? Gideon je rekel: »Ne bom vam vladal jaz. Tudi moj sin vam ne bo vladal, Jehova vam bo vladal.« (Sodniki 8:22, 23, EI) Zato se tudi mi trudimo, da bomo ohranili skromnost in priznavali, da vsi naši talenti — kakor tudi dosežki po njih — izvirajo iz sposobnosti, s katerimi je Bog obdaroval ljudi.

Zgodovinska poročila o Gideonu in drugih sodnikih nam prav tako razodevajo, da so oni bili, kakor mi, nepopolni ljudje. Iz njihovih napačnih korakov se lahko nekaj naučimo.

Ko je na primer Gideon dovolil Izraelcem, da so si razdelili plen, je naredil zelo dragocen efod — predpasniku podobno oblačilo, verjetno okrašeno z dragim kamenjem. Čeprav je on to storil s pravilnimi nagibi, so nekateri Izraelci gledali na ta efod kot na idol, ki je odvračal njihovo pozornost od čaščenja Jehove v shodnem šotoru. (Sodniki 8:24—27)

Jehovin duh je močno deloval na Samsona in je zato očitno bil sposoben izvesti nadčloveške podvige. (Sodniki 14:5, 6, 19; 15:14, 15; 16:3, 28—30) Tudi to, da je Samson želel za ženo neko Filistejko, je bilo »od Jehove«, ker je Samson ‚iskal prilike proti njim.‘ (Sodniki 14:4) To je vodilo do borbe, v kateri so pomrli mnogi zatiralski Filistejci. Samson je nedvomno šel po Jehovinem navodilu v Gazo in ostal v hiši neke prostitutke, ker je to vodilo do nadaljnjega mogočnega dejanja, s katerim so bili ponižani pokvarjeni Filistejci.b Izgleda pa, da je stik s to žensko vplival na Samsona tako, da je postopal nespametno, ko se je zaljubil v Dalilo, očitno Izraelko, ki so jo Filistejci lahko podkupili. (Sodniki 16:1—21)

Takšna poročila naj bi nas poučila, da moramo biti vedno oprezni glede sovražnikovih zahrbtnih napadov. Neki kristjan lahko ima na primer častne namene, ko obišče nekega sovernika nasprotnega spola — morda ga želi potolažiti ali ohrabriti, če se ta nahaja v nekem težavnem položaju. Običajno pa je nerazumno, da ga obišče, kadar bi bila sama. Človeška nepopolnost bi ju lahko zvabila v nepravilno obnašanje ali pa bi sosedje pričeli govoriti, da imajo kristjani svojo moralo na istem nivoju kot večina v okolici.

Ali pa razmišljaj o veri in predanosti Jeftejeve hčerke — device. Nekateri samski kristjani morda menijo, da bi se naj poročili, če se pojavi dobra priložnost, da najdejo ljubečega, zvestega partnerja. Toda, dokler so samski, se lahko spomnijo Jeftejeve hčerke, ki se ni poročila in imela otrok, čeprav je imela priložnost, pa je prav tako ohranila hvalevredno vero v posebni nalogi, katero ji je omogočal samski stan. (Sodniki 11:30—40)

To je le nekaj koristnega pouka, ki ga boš našel v tej razburljivi knjigi Sodnikov, ki spodbuja našo vero. Ko prebereš knjigo, bi moral biti še bolj prepričan, da je Jehova veliki rešitelj tistih, ki ga častijo. Če si njegov častilec, se trudi, da imaš močno vero — vero, ki spodbuja k delom, kot je to prikazano v knjigi Sodnikov.

[Podčrtni opombi]

[Tabela na straneh 16, 17]

(Lega besedila – glej publikacijo)

RAZDOBJE OD ZAČETKA OSVAJANJA KANAANA DO VLADAVINE SAVLA

Ta tabela naj bi prikazala enega številnih načinov v katerih se lahko časovno razdobje, zapisano v knjigi Sodnikov, uskladi s časovnim razdobjem, ki ga navajajo drugi. viri. Za obširno pojasnilo poglej v knjigo »Pomoč za razumevanje Biblije«, na strani 335—338.

Posamezni razdelki so različno zasenčeni, da se lažje razloči različna časovna razdobja

1473 p. n. št.

OSVOJITEV Kanaana (6)

Obdobje posredovanja (35?)

SIRIJA pod Kušan-rišataimom zatira Izrael (8)

OTNIEL premaga Sirijo

»Dežela je živela mirno« (40)

MOAB pod Eglonom zatira Izrael (18)

EHUD premaga Moab

»Dežela je živela mirno« (80)

KANAAN pod Jabinom in Hazorjem zatira Izrael (20)

SAMGAR »reši Izrael« pred Filistejci. Razdobje neugotovljeno.

BARAK premaga Kanaan

»Dežela je živela v miru« (40)

MADIJANCI zatirajo Izrael (7)

GIDEON premaga Madijance

»Dežela je imela mir ... za časa Gideona« (40)

ABIMELEK vlada (3)

TOLA (iz Izaharja) sodi Izraelu (23)

JAIR (iz Gileada) sodi Izrael (22)

AMON zatira Izrael (18)

300 let od začetka Izraelskega osvajanja (Sodniki 11:26—33)

JEFTA premaga Amon; sodi (6)

IBZAN (iz Betlehema) sodi (7)

FILISTEJCI zatirajo Izrael (40)

ELON (iz Zebulona) sodi (10)

ABDON (iz Efraima) sodi (8)

SAMSON (iz Dana) sodi (20)

Skrinja zaveze v Kiriat-jearimu 20 let.

ELI veliki duhovnik (40)

Filistejci premagajo Izrael

Obdobja vmešavanja (5/?)

SAMUEL prerok, sodnik

Samuel vodi Izrael v zmago nad Filistejci (1. Sam. 7:7—14)

1117 p. n. št.

SAVEL kralj (40) kraljevati začne 356 let po začetku osvajanja Kanaana (1. kra. 6:1; 5. Mojz. 2:7; Dej. ap. 13:21; 2. Sam. 5:4)