Soglasni z »Jehovino mislijo« kot je sedaj razodeta
1. Kateri narod je nadomestil naravni Izrael in v kateri zavezi?
BOŽJI Sin je nadomestil preroka Mojzesa, ki je bil posrednik Zaveze Zakona med Bogom in naravnim Izraelom. Jezus Kristus je postal imenovani Posrednik Jehovine napovedane nove zaveze. Ta zaveza je bila sklenjena z narodom, ki je nadomestil starodavni naravni Izrael in je duhovni Izrael, »Izrael Božji«. (Galatom 6:16) Deset zapovedi in vsi drugi spremljajoči zakoni zaveze, ki je bila posredovana po nepopolnem Mojzesu so bili zapisani na manuskriptih, dejansko pa niso bili napisani v srca in misli obrezanih naravnih Židov ali Izraelcev. Zaradi neuspešnosti tega Mojzesovega zaveznega zakona, je Bog Jehova po preroku Jeremiji napovedal novo zavezo, kot je to zapisano v Jeremiji 31:13—34.
2. a) Kako je Jezus postal Posrednik zaveze? b) Kako in kdaj je ta pričela delovati?
2 Jezus Kristus je zapečatil to obljubljeno »novo zavezo« z lastno krvjo; ko je umrl s strtim srcem na mučilnem kolu zunaj Jeruzalema. Noč pred tem, ko je v poslušnosti do Mojzesovega zakona zaveze slavil zadnjo pasha — večerjo s svojimi zvestimi učenci, jim je Jezus ponudil vino in mu dal nov pomen, ko je rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; ki se za vas preliva.« (Lukež 22:20; 1. Korinčanom 11:23—26) Tako je postal Posrednik te nove zaveze, ki se je izkazala kot »boljša« od Mojzesovega zakona zaveze. (Hebrejcem 8:6; 9:11—28) Zato, odkar je predstavil vrednost svoje popolne krvi v nebesih leta 33 n. št. služi kot posrednik za tiste učence, ki jih Bog Jehova pripelje v novo zavezo. (1. Timoteju 2:5, 6)
3. Kam je, po Hebrejcem 10:15, 16, Jehova zapisal zakone svoje zaveze?
3 Ko je govoril o novi zavezi v Hebrejcem 10:15, 16 je apostol citiral Jeremijevo prerokbo po Grški Septuaginti in napisal: »Izpričuje nam pa to tudi sveti duh; ko je bil namreč rekel: ‚To je zaveza, ki jo bom sklenil z njimi po tistih dneh‘, govori Jehova: ‚Postave svoje dam v njih srca (kar.di’as) in v njih misli (di.a’noi.an) jih zapišem‘.«
4. a) V čem se razlikujeta simbolično srce in razum? b) Kako v skladu s Psalmom 119 kristjani v novi zavezi uporabijo svoje srce in razum? c) Kdaj in kako se je pričelo pisanje Božjih zakonov v srca in razum?
4 V skladu z delovanjem simboličnega srca in misli, so kristjani, ki v novi zavezi po posredniku Kristusu, ljubijo Jehovine zakone s svojim srcem, tako spodbujeni, da ubogajo te zakone in Božje zakone zanesljivo obdrže v mislih. Psalmist je to takole izrazil: »Kako ljubim zakon tvoj! Ves dan je o njem premišljevanje moje.« (Psalm 119:97) Jehovine zakone se je začelo vsajevati v srca Kristusovih učencev in pisati v njihove misli ali razum ob binkoštih, leta 33 n. št. Takrat je bil izlit Jehovin duh na čakajoče Jezusove učence in vidni »ognjeni jeziki« so prišli na 120 učencev, ki so pričeli govoriti tuje jezike, ki se jih niso nikdar učili. Zares čudež! Rezultat njihovega oznanjevanja zbranim opazovalcem, je bil — več kot 3000 krščenih, ki so verovali v Jezusa kot Kristusa ali Mesijo in so bili pripeljani v novo zavezo po njem kot Posredniku. (Dejanja apostolov, 2. poglavje; Joel 2:28—32)
5. Kdo je bil danes sprejet v novo zavezo in kateri dokazi jih označujejo za »veje«?
5 Danes, 1900 let kasneje, obstaja ostanek »Izraela Božjega«, čigar člani dokazujejo, da so bili sprejeti v novo zavezo, bili so krščeni s svetim duhom. Dokazujejo, da so Jehovini zakoni vsajeni v njihova simbolična srca in zapisani v njihov razum ali misli. Izvršujejo kar je bilo predvideno po njihovem Posredniku in je zapisano v Matevžu 24:14 in Marku 13:10. Oni so »veje« na tej duhovni oljki, ki jo je apostol Pavel opisal v 11. poglavju Rimljanom in oni so tisti, ki rode mnogo sadov.
6. a) Katera nadaljnja značilnost Jehovine »misli« je bila razodeta v letu 1935? b) Kako »druge ovce« do danes prepričljivo dokazujejo svojo ljubezen do Jehovinih »zakonov«?
6 Nadaljnja značilnost Jehovine »misli« je bila odkrita po kongresu Jehovinih prič v Washingtonu v letu 1935. Kaj je imel Jehova v »mislih« glede »velike množice«, napovedane v Razodetju 7:9—17? Ta napovedana množica častilcev Jehove Boga in njegovega Jagnjeta, Jezusa Kristusa, ki služi Bogu v njegovem simboličnem templju, se je pojavila leta 1935. V nedeljo 1. junija tega leta je bilo v Washingtonu 840 krščenih, ta množica pa se množi vse do danes, ko je po vsej zemlji več kot dva in pol milijona teh »drugih ovc« dobrega Pastirja, Jezusa Kristusa. Vsi pa se redno družijo z duhovno rojenimi deležniki nove zaveze in sodelujejo v oznanjevanju Kraljestva, kot je napovedano v Matevžu 24:14. (Janez 10:16) Podobno kot psalmist prepričljivo dokazujejo, da ljubijo Jehovine »zakone« glede tega »konca sestava stvari« in da je ta »zakon« nekaj o čemer premišljujejo in za katerega se s srcem zanimajo.
Rešitev po veri in izpovedi te vere
7., 8. a) Je rešitev odvisna le od spoznanja? b) Kaj piše v Rimljanom 10:5—10 o vzajemnem delovanju simboličnega srca in misli?
7 Rešitev, bodisi v Jehovino Kraljestvo v nebesih ali na rajsko Zemljo pod tisočletno vladavino Jezusa Kristusa, ni samo stvar spoznanja, stvar razuma. Apostol Pavel to pojasni v Rimljanom 10:5—10. Tu je razpravljal o kristjanih, z naravnimi, mesenimi srci, ne s presajenimi ali celo mehaničnimi srci. S svojo temo takole nadaljuje:
8 »Mojzes namreč, piše o pravičnosti, ki izvira iz postave; ‚Človek, ki je to storil bo živel po njej.‘ Toda pravičnost, ki je iz vere govori tako: ‚Ne reci v srcu svojem: Kdo pojde gori v nebo? (to je da Kristusa doli pripelje), niti: Kdo pojde doli v brezno? (to je, da Kristusa gori pripelje iz mrtvih)‘. Ali kaj govori? ‚Blizu tebe je beseda, v ustih tvojih in v srcu tvojem‘, to je beseda vere, ki jo oznanjujemo. Ker če pripoznaš z usti svojimi Jezusa za Gospoda in veruješ v srcu svojem, da ga je Bog obudil iz mrtvih, boš zveličan (rešen, NS). S srcem se namreč veruje za pravičnost, a z usti se pripoznava za zveličanje (rešitev, NS).«
9. a) Kaj je vključeno v rešitev in zakaj tako odgovarjaš? b) Kaj mora kristjan dejansko verovati v svojem srcu? c) Kako so se postavili Atenčani in zakaj?
9 To pokaže, da se te stvari globlje vsadijo v nekoga in ne le v njegovo inteligenco ali razum. Ne gre zgolj za zbiranje podatkov, njihovo razvrščanje v mislih in na mehanično ponavljanje. Razum s svojim znanjem ni odločujoč dejavnik; pred Bogom šteje pobuda. Krščansko verovanje mora biti motivirano s pomočjo simboličnega srca. Kristjan mora verovati v Kristusovo vstajenje z vsem srcem zato, ker iz srca ceni ta čudež Vsemogočnega Boga. To je bilo nekaj, kar Kristus ni mogel sam zase narediti, niti ni mogel to storiti drugi človek. Bog je obudil svojega Sina v nebeško raven življenja. (2. Korinčanom 4:13) Spomnimo se, da so bili intelektualni Atenčani apostolovega časa nagnjeni, v nekaterih primerih k »roganju«, ko so slišali za »vstajenje od mrtvih«, medtem ko se drugi niso takoj odločili glede zadeve, ampak so rekli: »O tem te bomo še kdaj drugič poslušali.« (NS) Njihove misli, napolnjene z znanjem so jim preprečile sprejemanje podatkov, čeprav so ti temeljili na dejanskih ugotovitvah. Samo nekateri so verovali in se pridružili Pavlu. (Dejanja apostolov 17:21, 32—34)
10. a) Za kakšno spodbudo mora poskrbeti srce? b) Katere dve stvari zato Jehova zahteva?
10 Torej mora vsakogar k verovanju spodbujati njegovo srce. S srcem mora verovati. Če je tako, potem bo srce — njegov notranji jaz — vernika spodbudilo, navedlo, da bo to javno izpovedoval. Verovati mora z vsem svojim srcem, tedaj bo javno izražal, izpovedoval kaj je v njegovem verujočem srcu. Ko se vernik da krstiti v vodi v znak predanosti Jehovi po Jezusu Kristusu, je to javna objava, ki vodi do njegove rešitve. Jehova razen tega, da preiskuje simbolična srca ali je v njih nepopustljiva vera, prisluhne tudi takšni javni izjavi.
Ostati zvesti zaradi »nerazdeljenega« srca
11. a) Kako je David lahko ostal zvest Jehovi? Zakaj je kljub temu, da je grešil, David lahko molil tako kot je zapisano v Psalmu 86:11? c) Kdo je posnemal Davidov dober zgled?
11 V starem času je David, kakor drugi ljudje, zagrešil in se zapletel v greh, vendar je ostal zvest svojemu Bogu Jehovi, ker je imel simbolično srce, ki je bilo »nerazdeljeno« (celovito) glede izraelskega Boga. (Psalm 51:5) Takšen vpliv se dokazuje v 1. Kraljih 15:3: »Srce njegovo (Abijamovo) ni bilo popolnoma vdano Jehovi, Bogu svojemu, kakor je bilo srce Davida, očeta njegovega.« Res je David ostudno grešil z ženo Urija Hetejca, vendar je to iskreno obžaloval in njegovo srce se je izkazalo kot nerazdeljeno in trdno predano Jehovi, njegovemu Bogu. (1. Kraljev 15:4, 5) Z dobrim razlogom je David lahko molil: »Zberi srce moje, da se bo balo imena tvojega.« (Psalm 86:11) Svojim naslednikom je dal izreden zgled pri kraljevanju nad Izraelom in kralj Asa je bil v tem pogledu njegov posnemalec, kajti v 1. Kraljih 15:14 beremo: »Vendar pa je bilo srce Asovo nerazdeljeno proti Jehovi vse njegove žive dni.«
12. Kaj zahteva hrabrost in poštenost in kako je to pokazal Ezekija?
12 To gotovo zahteva veliko mero hrabrosti in poštenosti do samega sebe, da se lahko nekdo zagovarja pred Najsvetejšim Bogom, Preiskovalcem src, da roti za milost in ljubečo naklonjenost. Toda tako je naredil izraelski kralj Ezekija. Ko je zbolel za boleznijo, ki bi brez Božjega posredovanja zagotovo imela usodne posledice, je Ezekija molil: »Ah, Jehova, spomni se, prosim, da sem neprestano hodil pred teboj v resnici in z nerazdeljenim srcem in delal, kar je dobro v tvojih očeh.« (Izaija 38:3)
13. Na kaj bi morali glede Jezusovega zgleda vedno misliti maziljeni kristjani?
13 Zaradi takšnega zgleda morajo današnji maziljeni kristjani, ki so bili sprejeti v ‚zavezo za kraljestvo‘ z Jezusom Kristusom v nebesih, imeti vedno v mislih obveznost, da stojijo pred Jehovo z »nerazdeljenim srcem«. Kot njegov kraljevski prednik David, je tudi Jezus Kristus, ko je bil na Zemlji kot popoln človek hodil pred svojim nebeškim Očetom Jehovo z »nerazdeljenim srcem«. Zato mu je Jehova, ki postavlja kralje, z velikim zadovoljstvom podelil kraljevanje v nebeškem Kraljestvu, da bi vladal kot »kralj, kraljev in gospodov Gospod« skupaj z njegovimi zvestimi učenci, kot podložnimi kralji in knezi. (Lukež 22:29; Razodetje 19:16)
14. Zaradi česa so bile »druge ovce« pripeljane v »eno čredo« pod »enim pastirjem«?
14 Člani »velike množice« Kristusovih »drugih ovc« pričakujejo, da bodo prvi vstopili (živi) v tisočletno vladavino Jezusa Kristusa in njegovih 144 000 sovladarjev. (Razodetje 7:9, 10; Janez 10:16; Razodetje 14:1; 20:4—6) Od tistega znamenitega leta 1935 so se člani »velike množice« pridruževali ostanku kraljevskih dedičev, ki hodijo pred Jehovo z nerazdeljenim srcem. Ker se te »druge ovce« Dobrega Pastirja Jezusa Kristusa trudijo hoditi pred Jehovo z nerazdeljenim srcem«, sedaj sestavljajo skupaj z ostankom maziljenih kraljevskih dedičev »eno čredo« pod »enim pastirjem«, Jezusom Kristusom. Ker ostajajo neoporečni in z nerazdeljenimi srci bodo imeli prednostni delež pri opravičevanju vesoljne vrhovnosti (suverenosti) Boga za katerega pričujejo, Jehovo. (Izaija 43:10, 12)
15. Za kaj smo lahko sedaj mi vsi hvaležni?
15 Na ta način smo mi vsi, kot učenci Božjega Sina seznanjeni z Jehovino »mislijo«, ki je sedaj razodeta njegovim predanim, krščenim častilcem. Kako hvaležni smo lahko in bi morali biti, da nam je Najvišji Bog v nebesih odkril, kar mu je najprej prišlo na »misel« in da ta misel ne prihaja od nekega človeka iz mesa in kosti! Zaradi tega smo spodbujeni, da o Jehovinem veličastnem namenu mislimo enako kot On.
16., 17. a) Kaj je v 1. Korinčanom pokazano glede Kristusove in Jehovme »misli«? b) Kaj Filipljanom 2:5—8 odkriva glede Kristusove »misli«?
16 Cenimo, kar nam je bilo napisano v 1. Korinčanom 2:16: »Kajti, ‚kdo je spoznal um (misel) Jehovin, da bi ga poučil?‘ Mi pa imamo um Kristusov.« V obeh primerih se tu pojavlja za »misel« grška beseda »nous«.
17 Brez kakih protislovij je Kristusova »misel« soglasna z »Jehovino mislijo«. Navdihnjene besede v Filipljanom 2:5—8 nam pomagajo ‚videti‘ celo »misel« predčloveškega obstoja Božjega Sina, ker tam beremo: »To mišljenje (misel) bodi v vas, ki je bilo v Jezusu Kristusu: kateri, ko je bil v podobi Božji, ni štel za rop biti enak Bogu, temveč je samega sebe izpraznil in je nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku; in po zunanjosti spoznan za človeka se je ponižal in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu (mučilnem kolu, NS).«
18. Kaj je zahtevalo od Sina, to da je soglašal z Očetovo »mislijo«?
18 Jehova je imel v mislih odkupitev človeštva iz večne smrti in Božji edinorojeni Sin je rad soglašal z mislijo njegovega nebeškega Očeta v tem pogledu, čeprav je to pomenilo zanj hudo Zemlji.
19. a) Kako lahko prilagodimo naša simbolična srca v zvezi z Jehovino »mislijo«? b) Kaj moramo sedaj delati glede na »Kristusovo misel«?
19 Temu ustrezno se moramo tudi mi danes, če želimo soglašati z »Jehovino mislijo«, ponižati kot Kristus in sami sebe brezpogojno podložiti Jehovini volji. To nas obvezuje, da smo Jehovine priče in spodbujeni z ljubečim in zvestim srcem (kardi’a), moramo izvajati, kar je Kristus dalekosežno imel v mislih, ko je dejal: »Ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom v pričevanje«, vse do samega konca. (Matevž 24:14; Marko 13:10)
20. a) Kaj sedaj povzroča enotno svetovno delovanje? b) Kakšen uspeh sedaj uživa združena čreda Božjega ljudstva?
20 Danes želimo vsi mi, predane krščene priče Najvišjega Boga biti »istih misli« glede te prednostne službe. (Filipljanom 4:2) Zaradi tega se po vsem svetu enotno deluje. Zato pa bo Jehova blagoslovil tako »veliko množico« Kristusovih »drugih ovac«, kakor tudi maziljeni ostanek Kristusovih kraljevskih dedičev, z razveseljivim uspehom pri zbiranju vseh »drugih ovc« in služenju pri zaključnem obveščanju vsega človeštva pred njegovo veličastno zmago in opravičevanjem njegove vesoljne vrhovnosti v Harmagedonu. (Razodetje 16:16)
Nekaj vprašanj za ponovitev:
◻ Kako sta bila »srce« in »misel« vključena v Jehovino pisanje »zakona« nove zaveze?
◻ Kateri dve stvari sta potrebni za rešitev?
◻ Kako nam »nerazdeljeno« srce pomaga, da ostajamo zvesti?
◻ Kako lahko pokažemo, da imamo Jehovino in Kristusovo »misel«?
[Slika na strani 12]
Jehova je napisal »zakon« svoje nove zaveze v srca in misli maziljencev. »Druge ovce« se jim sedaj radostno pridružujejo v sveti službi
[Slika na strani 14]
Ezekija je ohranil »nerazdeljeno« srce, ko je prišla nadloga. Tako lahko tudi mi