Enotno človeštvo – kaj bi to lahko pomenilo

»KARKOLI je že kdo, hinduist ali katoličan, Žid ali luteran, kveker ali musliman, budist ali mormon, če bi tako predano in goreče ustvarjal za zemljo, kolikor se trudi, da se usposobi za življenje po smrti, samo pomisli, v kako bleščeče čistem, neonesnaženem in lepem svetu bi živeli.«

S temi besedami je ameriški novinar Mel Ellis posplošil željo mnogih današnjih ljudi, ki želijo živeti na lepi zemlji. Toda kljub temu še naprej podpirajo svoje religiozne, politične, ekonomske in socialne razlike — prav to, kar je skozi vso zgodovino bilo vzrok sovraštva, prepirov in prelivanja krvi.

Toda kljub temu bi se zemljo še vedno lahko spremenilo, če bi ljudje bili enotni. Vojne bi se takoj končale. Izrazi, kot so »oboroževalna tekma« in »zaloge nuklearnega orožja«, bodo stvar preteklosti. Nikoli več se ne bi v vojni pohabljala človeška telesa in ne bi bilo duševnih ‚poškodb‘. Družinam se ne bi več prizadejale srčne bolečine zaradi izgub njihovih ljubljenih v vojnih sporih,

Za orožje in vojaške priprave se sedaj letno porabi kakšnih 800 milijard ameriških dolarjev. Če bi se vse to namenilo v miroljubne namene, kakšna sprememba bi nastala, in to celo danes, sredi nepopolnih pogojev! Samo pomisli na potrebne domove, bolnišnice, šole, osnovne sanitarne potrebe, čisto vodo in drage stvari, za katere bi se tedaj lahko poskrbelo. Poleg tega pa bi bili vsi polno zaposleni s temi izgrajevalnimi stvarmi, ki bi koristile človeštvu. Če bi vsa človeška družina delala skupaj za vsesplošno dobro, bi prav tako bilo za vse dovolj hrane. Urednik francoskega časopisa André Fontaine je izjavil: »Dovolj bogastva je za vse, če bi ga le uporabljali v korist človeštva.«

Zato pomisli, kaj bi lahko pomenila enotna človeška družina. Pomenila bi ljubeznivo sodelovanje namesto brezsrčnega tekmovanja; sočustvovanje namesto slepega sovraštva; izgrajevalen mir namesto nesmiselnega nasilja; namesto razdiralnega nacionalizma medsebojno spoštovanje, ki zbližuje.

Toda kako bi se takšne spremembe sploh lahko kdaj naredile? Prav gotovo se mora prej spremeniti človekov razum. Da bi se spremenil razum, pa je potrebna drugačna moralna in duhovna vzgoja, da bi lahko odstranil vse človeške razdiralne vplive. Toda kdo bi nas lahko tako enkratno vzgajal? Politični, ekonomski, religiozni ali vzgojni sestavi tega sveta?

Biblija nam na to jasno odgovori z besedami preroka Jeremije: »Vem, o Jehova, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23)

Ta zaključek podpira tudi izjava Marka Theea, direktorja norveškega Mednarodnega inštituta za raziskavo miru: »Današnje mednarodno stanje označujejo globoke krize, ki pestijo domala vsa področja človekove aktivnosti; gospodarsko in socialno, politično in vojaško, duhovno in moralno. Sporne situacije se množijo, širi se nasilje in nasilje je postalo vsesplošno orodje politike in diplomacije ... Ravnotežje med mirom in vojno postaja vse bolj negotovo.«

Ali ni očitno, da si človeštvo samo ne more pomagati, ker ima premalo modrosti, da bi usmerjalo svoje korake k splošni enotnosti? Res je, da nekateri morda menijo, da je to pretiravanje in da bo nekega dne človeštvo samo ‚ustvarilo‘ enotnost. Toda kaj pokazujejo dejstva? Imamo kakršnokoli osnovo za to, da bo eden ali več teh elementov lahko prisililo svet k enotnosti? Če ne, kdo ima to moč?

[Slika na strani 3]

Pomisli, kaj vse bi se lahko že danes naredilo, če bi se denar, ki gre za oborožitev, porabil za miroljubne namene!