Kaj se je zgodilo s poštenostjo?

NEKO podjetje v Združenih državah Amerike je prišlo v stečaj. Več kot 60 let je prodajalo vrtna semena. Njegovi zastopniki so bili mladi fantje in dekleta, ki so pismeno naročali semena, jih prodajali svojim sosedom in del zasluženega denarja poslali podjetju. Zakaj je šlo to podjetje v stečaj? Zato ker so bili ti mladi zastopniki nepošteni. Čedalje več jih ni vrnilo semena ali pa so zadržali denar, ki so ga dobili s prodajo.

Kaj bi sklepal iz dejstva, da je podjetje, ki je bilo odvisno od poštenosti mladine, lahko poslovalo 60 let, bilo sedaj prisiljeno ustaviti delo? Izgleda, da otroci niso več tako pošteni, kot so bili nekdaj! Toda, niso samo otroci manj pošteni! Ljudje srednjih let se še spomnijo časa, ko so lahko brez skrbi odšli zdoma in pustili hišna vrata nezaklenjena ali pustili svoje kolo ob pločniku, ne da bi ga kdo ukradel. Toda marsikje ni več tako.

V anketi, ki jo je naredil časopis Psychology Today, je večina od tisoč vprašanih priznala bodisi večjo ali manjšo nepoštenost. Triindevetdeset odstotkov jih je priznalo, da včasih vozijo hitreje, kot je dovoljeno. Oseminšestdeset odstotkov jih je že kdaj vzelo kaj iz pisarne ali kaj drugega. Sedeminšestdeset odstotkov jih je na izpitih ali pri šolskih nalogah goljufalo. Petinštirideset odstotkov jih je prevaralo svojega zakonskega tovariša. Mnogi so prijavili manjši dohodek zaradi davka ali pa niso na carini prijavili blaga, ki ga je bilo potrebno cariniti, neupravičeno so uporabljali telefon v podjetju za opravljanje mednarodnih pogovorov ali pa so kako goljufali pri obračunu stroškov.

Zakaj toliko nepoštenosti?

Za nepoštenost se navaja mnogo razlogov. Našteli jih bomo nekaj.

Primer staršev: Ko je prej omenjeno podjetje za prodajo semen pisalo staršem otrok, ki so dolgovali denar, so pogosto dobili odgovor v naslednjem stilu: ‚Vi ste veliko podjetje; vi ne potrebujete denarja, vi samo poskušate prevarati mojega otroka.‘ Ni težko spoznati, zakaj so se ti otroci naučili nepoštenosti.

Zato, ker je to lahko: V odgovoru na prej omenjeno anketo je neki mladenič napisal: »Silijo me, da bi bil čim boljši, uspešen in celo tedaj, kadar sem pripravljen na izpit, lahko vseeno goljufam... Učenci odkrito in povsem očitno prepisujejo in mnogi učitelji malo ali pa sploh nič ne ukrenejo proti temu. Na kratko: Tako delam zato, ker se lahko izvlečem brez kakršnihkoli posledic«

Revščina: Revščina — ali strah pred njo — nedvomno velikokrat vodi do kraje in varanja, čeprav izgleda, da so bili ljudje bolj pošteni v predvojnih letih gospodarske krize, kljub temu da so bili precej siromašni. Mnogi nepošteni ljudje pa so vse kaj drugega kot siromašni. Poglej primer iz Japonske. Odkrili so skupino ljudi, ki so varali železniško družbo. Odkrili so način, kako lahko plačajo za pot do doma nekoliko manj, kot je treba, zatem ko so se vračali s celodnevnega igranja golfa. So varali zato, ker so bili revni? Komajda. Eden izmed teh goljufov je bil predsednik neke poslovne družbe!

Lakomnost: V nekem časopisu je pisalo: »Ta očitna sla za denarjem tvori osnovo za večino moralnih problemov naroda.«

Slab zgled: Isti novinar je še napisal: »Poglejte na primer naše voditelje. Naši člani Kongresa, zahvaljujoč denarju za podkupovanje in raznim ‚predrznostim‘ zapuščajo tisto, kar oni z zadovoljstvom imenujejo ‚javna služba‘, nespodobno bogati — z visokimi pokojninami. In kaj je z našimi vodilnimi industrijalci? Razbojniški baroni niso izumrli. Težko je najti šefa združenja, ki ni zaslužil svojega denarja s prodajanjem Amerike brez kritja.«

Ozračje nepoštenosti: V poročilu časopisa Newsweek je pisalo: »Mnogi Američani, ki se glasno pritožujejo zaradi poneverb ljudi z ‚belimi ovratniki‘ (ljudi na položajih), so sami mali, občasni goljufi. Revni Američani varajo sistem socialnega zavarovanja, srednjemu razredu in državljanom z visokimi dohodki pa so računi izdatkov — ‚obrazci za prevaro‘ in prijavljajo davčni administraciji manjši dohodek od zasluženega. ‚V tej družbi vsakdo jemlje‘.«

Kaj pa ti misliš o nepoštenosti, naj bo kakršnakoli že? Ti je všeč, če se ti kdo zlaže ali te prevara? Te veseli, ko plačaš višjo zavarovalno premijo zaradi tega, ker tudi zavarovalnice na splošno varajo, ali ko plačuješ dražje, da bi se pokrile izgube kraje po trgovinah ali kraje samih zaposlenih? Bi pristal, da te vara žena oziroma mož? Verjetno ne. Toda prav to se danes dogaja in vsi smo tako ali drugače prizadeti. Komu lahko v takem svetu verjameš? Ali mora biti tako?