Duh krščanske službe
»V duhu bodite goreči, Jehovi služite.« (Rimljanom 12:11)
1. Kako se lahko nekdo izkaže, da je služabnik (minister)?
SAMO s svojimi deli lahko nekdo dokaže, da je krščanski služabnik. To potrjuje tudi sam pomen grške besede služabnik — di.a’ko.nos. »Di.a’ko.nos pomeni služabnika v njegovem delokrogu. ... Beseda označuje osebo, ki dela po zapovedih drugega, zlasti gospodarjevih.« (Studies in the Vocabulary of the Greek New Testament, Kenet S. Vuest) Pisec tukaj poudarja, da biti služabnik (minister) ne pomeni toliko biti na nekem položaju kot — marljivo opravljati neko delo.
2. Kakšen je dokaz, da sta bila Timotej in Pavel prava Božja služabnika (ministra)?
2 Apostol Pavel, na primer, je rekel o Timoteju: »Da je pa on preskušen, veste, ker mi je pomagal pri (širjenju) evangelija, kakor sin očetu.« (Filipljanom 2:22, EI) Timotej je bil v službi marljiv. Kdorkoli je videl, kako nesebično dela, ni mogel dvomiti v to, da je bil pravi Božji služabnik. Pavel je tudi kristjanom v Korint pisal: »Naše (priporočilno) pismo ste vi, zapisano v naših srcih, ki ga poznajo in bero vsi ljudje: očitno je namreč, da ste pismo Kristusovo, sestavljeno po nas, pisano ne črnilom, ampak z Duhom živega Boga.« (2. Korinčanom 3:2, 3, EI) Vsakdo, ki je videl to uspešno skupščino in vedel, da jo je ‚oživil‘ Bog s pomočjo Pavlove službe, ni mogel dvomiti v to, da je Pavel Božji služabnik (minister)!
3. Opiši duha pravega krščanskega služabnika.
3 Toda ne pozabi, služabnik ni samo naziv. Imeti moramo duha krščanske službe. Timotej je »služil« skupaj s Pavlom. In apostol je rekel: »Gorje mi, če evangelija ne oznanjam!« (1. Korinčanom 9:16) In še: »Nikomur v ničemer ne dajemo spotike, da se naši službi nič ne očita, temveč v vsem se izkazujemo (priporočamo, NS) kakor Božji služabniki v mnogem potrpljenju, v stiskah, v potrebah, v težavah.« Pavel je bil predan in goreč, vedel je, da je nujno delo in pripravljen je bil vse prenesti, kar je bilo potrebno, celo ‚vse izgubiti‘, samo da bi dovršil svojo službo kot kristjan. (2. Korinčanom 6:3—10; Filipljanom 3:8) Vsi pravi krščanski služabniki bi morali imeti podobnega duha. (Lukež 9:23, 24)
4. Kako je nekdo lahko Božji služabnik, čeprav porabi večino svojega časa za druge obveznosti?
4 Kot v času apostolov, tako imajo tudi danes nekateri služabniki svoje družine in posvetno zaposlitev. Nekateri še hodijo v šolo. Lahko takšni zase rečejo, da so služabniki? Oni spolnjujejo svoje obveznosti in se celo znajo razumno odpočiti. Toda Božja služba jim ni nič manj pomembna kot te stvari. Služijo Bogu, kolikor najbolje morejo, ne iz zabave, tudi ne porabijo za to samo malo časa, kot da jim je to neke vrste mesečna obveza. Ne, oni najprej ‚iščejo kraljestvo in njegove pravičnosti‘. (Matevž 6:33)
Pionirska in krščanska služba
5. Kako vse se lahko pokaže duha krščanske službe?
5 Tisti, ki imajo takšnega duha, so pravi krščanski služabniki celo kadar imajo družinske ali druge posvetne obveznosti. Nekateri pa seveda lahko pokažejo duha te službe na posebej nagrajujoč način. Kako? Tako, da opravljajo pionirsko službo (sodelujejo v polnočasni službi oznanjevanja) pomožnih pionirjev, omejen čas ali daljše časovno razdobje. Morda imajo celo prednost, da delajo v kateri od podružnic Skupnosti Stražnega stolpa ali so misionarji ali potujoči nadzorniki, ki obiskujejo in jačajo skupščine.
6. Naštej nekaj utemeljenih razlogov, zakaj bi morala biti vsaka Jehovina priča pionir, če je le kako mogoče?
6 Zakaj pa so mnoge Jehovine priče pionirji, ko bi vendar lahko udobneje živeli, če bi porabili malo manj časa v službi Bogu? Zato, ker želijo slaviti Jehovo in druge seznaniti z njegovimi nameni. Vedo tudi, da ‚svet in njegovo poželenje gine, kdor pa dela po Božji volji, ostane vekomaj‘. (1. Janezov 2:17) Ker resnično verujejo v to in v Božje obljube, se trudijo, da kar se da največ časa porabijo za oznanjevanje dobre vesti drugim ljudem, tako, da bi tudi tisti, ki so tej vesti naklonjeni, delali po Božji volji in dobili večno življenje. Razen tega pa vedo, da živimo v času, ko ‚se ta dobra vest o Kraljestvu oznanjuje po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje in da bo tedaj prišel konec‘. (Matevž 24:14.) Tudi niso pozabili, da je Jezus svojim naslednikom rekel: »Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.« (Matevž 9:37, 38) Zavedajo se, da je danes ta molitev še bolj primerna kot v Jezusovem času. Toda kako bi lahko iskreno izgovarjali to molitev, če ne bi sodelovali v krščanski službi v toliki meri, kolikor morejo?
7. Kaj bi se moral vprašati vsak krščanski služabnik?
7 Vsak krščanski služabnik bi moral stvarno v molitvi pretehtati, ali je lahko pionir ali ne. Zakonca iz Južne Afrike, ki sta v pionirski službi že več kot petnajst let, sta rekla: »Zakaj sva pionirja? Ali bi se mogla opravičiti pred Jehovo, če to ne bi bila?« Prav bi bilo, da se mnogi, ki niso pionirji, vprašajo: ‚Ali se lahko pred Jehovo opravičim, ker nisem pionir?‘
Uporabljati svoje darove
8. Zakaj bi lahko mnogi mladi ljudje, kakor Timotej, postali pionirji?
8 Timotej je imel izjemen dar duha, ki ga je v svoji službi dobro uporabil. (2. Timoteju 1:6) Danes mi ne dobimo kakšnih posebnih duhovnih darov, imamo pa druge darove in pogosto nam ti omogočijo, da postanemo pionirji. Mladi ljudje, na primer, ki so končali šolo, imajo takšne sposobnosti. Šolani so, in kot Timotej, so še mladi. Zdravi so in krepki, sveži in dovzetni. Morda imajo največji dar, imajo namreč — čas. Na splošno povedano, niso obremenjeni z mnogimi odgovornostmi, zato je mladost izreden čas za pionirsko službo.
9. Kakšne so sposobnosti starejših ljudi in drugih, ki bi jim lahko omogočile pionirsko službo?
9 Tudi starejši ljudje so po svoje sposobni. Zakonski par, ki je že upokojen in so njuni otroci že odrasli, ima morda tudi čas za pionirsko službo. V finančnem pogledu so večinoma preskrbljeni in v življenju so si pridobili dragocene izkušnje, ker že dolga leta zvesto služijo. (Pregovori 16:31) Vse to pa lahko dobro uporabijo v pionirski službi. Drugi imajo morda drugačne sposobnosti. Nekatere gospodinje so sposobne urediti svoje družinske odgovornosti tako, da skrbijo za družino in so tudi pionirke. Nekateri družinski poglavarji s podobnim darom so lahko istočasno, ko skrbijo za družino v duhovnem in materialnem pogledu, tudi pionirji. Ali imaš dar govora, učenja ali morda si še posebej spreten v druženju z ljudmi? Premisli, ali ne bi morda mogel bolj izkoristiti takšnih darov v pionirski službi?
10. a) Zakaj se nekateri bojijo postati pionirji in kako sta takšen problem rešila mlada zakonca? b) Kako lahko pionirska služba koristi tistim, ki menijo, da je težko oznanjevati?
10 Nekateri so se bali stopiti v pionirsko službo, ker so se spraševali, če bodo to finančno zmogli. Zaročenca sta se o tej ‚bojazni‘ pogovorila. »Spoznala sva, da sva premalo zaupala v Jehovino sposobnost, da bi skrbel za svoje služabnike«, sta rekla. »Skupaj sva pregledala, kaj v Matevževem evangeliju piše o tem, namreč, da je Jezus rekel, da bo za vse naše potrebe poskrbljeno, če najprej iščemo Kraljestvo. Zato sva si postavila za cilj splošno pionirsko službo.« Kmalu zatem sta se poročila, zapustila dobro plačana delovna mesta in postala pionirja. Drugi menijo, da je oznanjevanje težko. Če misliš tudi ti tako, tedaj ti lahko pomaga pionirska služba. Dejansko boš, če boš nekaj časa v pionirski službi, na najboljši način s službo po hišah postal srčen. Tako je neki služabnik, ki je bil pomožni pionir, rekel: »Tu so bili še drugi blagoslovi. Postal sem vse bolj sproščen. Namesto da bi se pred vsakimi vrati bal, sem se začel veseliti, da se bom lahko pogovarjal z ljudmi.« (Glej Filipljanom 4:13.)
Pionirska služba — družinska zadeva
11. Kako je Timoteju koristila vzgoja od »detinstva«?
11 Timoteja se je postopoma, od »detinstva« pripravljalo za službo. (2. Timoteju 3:14, 15) Njegova mati in babica sta očitno imeli duha krščanske službe in sta ga ‚vsadili‘ tudi vanj. Ko je prišel Pavel v Listro, Timoteja ni nič ustavilo, da se mu ne bi pridružil v polnočasni službi oznanjevanja. (Dejanja apostolov 16:1—5)
12. Kako so mnogi starši pokazali duha krščanske službe?
12 Mnogi kristjani so danes srečni, ker so njihovi starši imeli enakega duha. Alice, služabnica iz Gane, je rekla: »Skoraj vse Jehovine priče, ki so prihajale v naš dom, so bili polnočasni oznanjevalci. ... Kolikšna prednost je bila zame, da sem rasla v takšnem teokratičnem domu! Moj oče je vsem otrokom vcepil željo po polnočasni službi oznanjevanja, ker je poudarjal zglede bratov in sester, ki so bili v tej službi. Čisto razumljivo je torej bilo, da sem se, ko sem končala šolanje, prijavila za redno pionirsko službo.« Mladi služabnik Edi iz Združenih Držav, je rekel: »Mislim, da mi je veliko pomagalo to, da so bili moji starši dvanajst let misijonarji v Južni Ameriki, še prej pa so bili pionirji. Vedno sta mi pripovedovala o radostih in prednostih pionirske službe, kakor tudi o blagoslovih, ki jih ‚izliva‘ Jehova na pionirje. ... Tako bi morali govoriti in delati vsi starši, ker mi je to vsekakor pomagalo. Mlade lahko spodbudijo, da služijo Jehovi iz vse duše in kolikor je le mogoče.«
13. Kako se pionirjem pomaga premagovati težave?
13 Pionirska služba lahko zahteva odrekanje, toda pravi služabniki so pripravljeni na to, ker ljubijo Jehovo. Toda nagrade so velike. Zakonca iz Združenih Držav Mihael in Tereza, sta to takole povedala: »Če se želiš duhovno okrepiti — tedaj pojdi v pionirsko službo. Postal boš bolj odvisen od Jehove in manj od sebe. Čeprav sva bila, ko sva bila pionirja, v finančnih težavah, je Jehova vedno poskrbel za najine potrebe. To je danes najboljša služba.«
14., 15. a) Zakaj se morajo včasih tudi starši pionirjev žrtvovati? b) Kakšne precendenčne primere za to imamo v Bibliji? c) Kako lahko danes starši pokažejo duha krščanske službe?
14 Tudi starši pionirjev se žrtvujejo. Morda jim je težko, ko njihovi otroci »zapustijo gnezdo« in so pionirji v drugem mestu, morda pa celo v tuji deželi. Takšni starši so podobni Ani in Elkani, ki sta svojega prvenca, Samuela, dala v službo Jehovi v shodni šator v Silu. (1. Samuelova 1:1—3, 24—28) Primerjamo jih tudi lahko z Jeftom, ki je dal svojo edino hčerko v službo Jehovi in je tako žrtvoval vsakršno upanje, da bo imel vnuke. (Sodnikov 11:36—40) Jehova to gotovo ne pozabi in tudi nagrajuje nesebičnost takšnih staršev.
15 To lahko vključuje tudi finančne žrtve. V nekaterih deželah se starši zanašajo na svoje otroke, ki skrbijo zanje, ko ostaré. Toda starši, ki resnično imajo duha krščanske službe, bodo spodbujali otroke, da postanejo pionirji. Ko je mladi Ganec, Justice, želel postati pionir, je njegova mati pristala na to in se pomirila s tem, da ji bo Jehova pomagal. Pozneje je rekla svojemu sinu, da jo je Jehova presenetljivo podpiral, ker se je tako odločila. Tudi tako se ‚najprej išče Božje Kraljestvo‘ in Jehova tistih, ki tako delajo, ne zapusti. (Matevž 6:33, 34)
16. Zakaj naj bi spodbudili tiste, ki so v polnočasni službi, da v njej vztrajajo, dokler jim okoliščine dovoljujejo?
16 Žalostno je, da od časa do časa slišimo za starše, ki poskušajo pregovoriti svoje otroke, naj prenehajo s pionirsko službo — ne zato; ker bi potrebovali njihovo pomoč, temveč zato, ker mislijo, da so bili njihovi otroci dovolj dolgo na dodeljenem področju in je že čas, da se vrnejo domov, si ustvarijo družine in ‚normalno‘ živijo. Toda danes ni običajen čas in čim bolj se približujemo koncu, tem manj normalno postaja življenje. Pionirje, člane betelskih družin, potujoče nadzornike in misijonarje bi se moralo spodbujati, da vztrajajo. (Titu 2:12)
Pokazovati duha službe
17. a) Kako skupščinam koristi delo pionirjev in drugih polnočasnih služabnikov? b) Kako lahko vsi pokažejo, da imajo duh krščanske službe? (Hebrejcem 13:15, 16)
17 Apostol Pavel je pisal: »(Bog) je dal, da so eni apostoli, drugi preroki, zopet drugi evangelisti in zopet drugi pastirji ter učitelji, da se tako sveti usposobijo za delo službe, in se zida telo Kristusovo.« (Efežanom 4:11, 12, EI) Danes imamo potujoče nadzornike, pionirje in misijonarje, ki porabijo večino svojega časa za ‚evangeliziranje‘, so pa tudi člani betelskih družin, ki so vključeni v službe v skupščinah. Ti tako pomagajo v izgradnji skupščin. (Primerjaj Dejanja apostolov 16:4, 5.) Zato bi se vsi krščanski služabniki morali zanimati za polnočasno službo. Če jim okoliščine dovoljujejo, da lahko postanejo pionirji, naj to store. Če nekdo ne more služiti kot pionir, pa bi moral k temu spodbujati druge. (Rimljanom 12:11)
18. Zakaj je danes krščanska služba tako pomembna?
18 Potrebno je veliko predanih Jehovinih prič s takšnim duhom. Tisoči se še vedno odzivajo na oznanjevanje dobre vesti celo v področjih, kjer se že dolgo in mnogo oznanjuje. Ravno to, da si je krščanski služabnik vzel čas in obiskoval ljudi, ki so bili naklonjeni resnici in jim govoril o Božjem namenu, jim je pomagalo, da so na poti v večno življenje. (Rimljanom 10:13, 14; 1. Timoteju 4:16) Koliko ljudi še čaka, da bi slišali to vest? Ne glede na to, če lahko sodelujemo v pionirski službi ali ne, moramo poznati nujnost in imeti požrtvovalnega duha. Bodimo pripravljeni veliko delati v krščanski službi. (Galatom 6:10)
Si popolnoma razumel,
◻ Kaj pomeni imeti duha krščanske službe?
◻ Ali je služabnik samo naziv in formalnost, oziroma ali se sme takšna služba površno opravljati?
◻ Zakaj bi morali biti vsi krščanski služabniki zainteresirani za pionirsko službo?
◻ Kako lahko vse predane Jehovine priče pokazujejo pionirskega duha?
◻ Zakaj je danes krščanska služba tako pomembna?