Kako naj bi nate vplival Janezov evangelij?

ZAKAJ so napisani štirje krščanski Evangeliji? Mar samo zaradi zgodovinskega poročila o življenju Mesije? Ali pa je bil kakšen globlji razlog? Ta vprašanja osvetli zadnja zapoved, ki jo je dal Jezus svojim učencem: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence ... učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20)

Očitno je, da naj bi krščanska vest ljudi po vsem svetu spodbujala, da posnemajo Jezusov zgled. Ljudje bi morali verovati, da je Kristus Odrešenik. Zato je apostol Janez rekel, da je napisal Jezusov življenjepis, »da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu«. (Janez 20:31, EI)

Protisloven uvod

Kdaj nam Janez predstavi Jezusa? Ali ob njegovem rojstvu, kakor evangelista Matevž in Lukež? Ne. On začne z opisom dogodkov, ki so se zgodili stoletja prej. Začne z začetkom ustvarjanja, z enostavnim in jedrnatim uvodom: »V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in bog je bila beseda (božanska, Schonfield). Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej postalo, in brez nje ni nič postalo, kar je postalo.« (Janez 1:1—3)

Ta uvod bi težko razumeli, če ne bi poznali ostalega dela Biblije. V Pregovorih 8:22—31 na primer Beseda (Kristus v svojem predčloveškem obstoju) predstavlja njega kot modrost, kot »delovodjo«, ki je sodeloval z Bogom pri ustvarjanju. (Glej tudi 1. Korinčanom 1:24.) Apostol Pavel potrjuje takšno mišljenje v svojem pismu Kološanom, kjer piše, da je Kristus »podoba Boga nevidnega, prvorojenec vse stvaritve, ker v njem je bilo ustvarjeno vse«. Iz tega se vidi, da je bila Beseda, ki je »postala meso in je prebivala med nami«, prvo Božje stvarstvo in da jo je njen Oče zatem uporabil pri nadaljnjem ustvarjanju. (Kološanom 1:15, 16; Janez 1:14)

Kako bi naj na nas vplivalo to spoznanje? Mar nismo hvaležni Jehovi, Stvarniku, za naše življenje? Ali ne bomo cenili vloge, ki jo je pri tem imela Beseda? Bog je dal možu in ženi sposobnost rojevanja, rezultat tega pa je, da šteje sedaj človeška družina več kot štiri milijarde. Vendar je še veliko več razlogov za to, da smo hvaležni Bogu in njegovemu Sinu, in to je povezano z glavnimi temami Janezovega Evangelija — svetlobo, življenjem, ljubeznijo in zvestobo.

Kako vpliva na nas svetloba?

V četrti in peti vrsti prvega poglavja svojega Evangelija nas Janez seznani z dvema osrednjima temama, ki sta vtkani v njegovo navdihnjeno poročilo: »V njej je bilo življenje, in življenje je bilo luč (svetloba, NS) ljudem.« Kaj nam Janez s tem sporoča? Da je bil Beseda ali Kristus glavni Božji posredovalec za prenos življenja in svetlobe ljudem. (Dejanja apostolov 3:15) Janez nadalje piše, da je Janez Krstnik prišel, da »priča za pravo Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka«. (Janez 1:9) Da, vsakega človeka, ker ni prišel Kristus na svet, da bi postal Mesija samo za Hebrejce. Prišel je zaradi vsega človeštva, tako je tudi sam pojasnil: »Kajti tako je Bog ljubil svet (ali človeštvo od Abela), da je dal Sina svojega (Kristusa, Besedo) edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.« (Janez 3:16)

Kako boš sedaj reagiral na tako često citiran stavek? Če je Bog poslal svojega Sina na Zemljo, da bi bil svetloba v duhovni temi sveta, mar ne bi mi morali to svetlobo prenašati drugim? Morali bi biti dovzetni za Božje nesebično ukrepanje. Kdo izmed nas bi bil pripravljen žrtvovati sramotne smrti človeka, ki ga ima najraje, in sicer v korist v glavnem ravnodušnih ljudi? Na kaj bi nas torej morala navesti Božja ljubezen? Da verujemo v Jezusa Kristusa in v vrednost njegove žrtve za odkup življenja; tedaj bomo dobili življenje, ker je Jezus rekel: »Jaz sem luč sveta; kdor gre za menoj, ne bo hodil po temi, temveč bo imel luč življenja.« (Janez 8:12)

Kakšno življenje se ponuja?

Janez se ne pretvarja, da je dober poznavalec znanstvenih načel, ker pove samo, da je življenje na zemlji odvisno od svetlobe. Tudi v simboličnem smislu je tako. Kristus je svetloba, ki pelje v življenje. V kakšno življenje? Jezus opozori nanj v odgovoru Samarijanki pri Jakobovem studencu: »Kdorkoli pa se napije vode, ki mu jo jaz dam, ne bo žejen vekomaj, temveč voda, ki mu jo jaz dam, postane v njem studenec vode, ki teče v večno življenje.« (Janez 4:7—15) Kristus je ponudil »pravo življenje«, večno življenje z Božjim blagoslovom. (1. Timotejev 6:19, EI)

Kje se bo večno živelo? Sorazmerno majhno število ljudi, ki sestavljajo »malo čredo«, bo, kot odgovarja Jezus, živelo »v hiši Očeta mojega (kjer) je veliko prebivališč; kajti grem pripravljat vam prostora!« Očitno je mislil na nebeška bivališča.

Vendar je Kristus rekel tudi: »In imam še drugih ovac, ki niso iz tega hleva; tudi te moram pripeljati, in bodo poslušale moj glas, in bode ena čreda, eden pastir.«Janez je vedel, ker je pred tem napisal Razodetje, da je »mala čreda« sestavljena iz 144 000 članov, medtem ko so »druge ovce« »velika množica«, to je drugi zemeljski podložniki Kristusove kraljevske vladavine. (Janez 10:16; Razodetje 7:4, 9, 10)

Kako bi morali mi reagirati na takšno upanje na večno življenje, bodisi nebeško ali zemeljsko? Lahko je reči »večno življenje«, toda premisli malo, kaj to dejansko pomeni in obsega. Živeti večno! Živeti polno življenje z večnim Božjim blagoslovom, brez strahu zaradi staranja ali skrbi z zdravjem. Vprašati koga, koliko je star, ne bo več zanimivo.

Tisti z nebeškim pozivom bodo večno živeli kot del Kristusove nevidne vladavine, ki bo urejala zemeljske zadeve in koristila vrednost Kristusove žrtve v fizično in duhovno dobro poslušnega človeštva. Kakšna veličastna prednost! Janezov evangelij bi nas moral brez dvoma navesti, da bi cenili Jehovino nezasluženo dobroto. (Razodetje 20:4—6)

Kakšno je upanje mrtvih?

Drugo vprašanje v zvezi z večnim življenjem je, kako bodo mrtvi dobili to obljubljeno življenje? Jezus je na to zelo prepričljivo odgovoril, in sicer tako, da je obudil več oseb, med njimi tudi svojega prijatelja Lazarja, ki je bil mrtev že štiri dni. Janez nas v svojem edinstvenem poročilu obvešča, kaj je tedaj rekel Jezus: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre.« To temo obravnava tudi v petem poglavju, kjer piše, da je Jezus rekel: »Ne čudite se temu; kajti pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov (Božjega Sina) in pridejo ven.« (Janez 11:1—44; 5:25—29)

Kaj ti misliš o obljubi vstajenja? Samo pomisli na tiste svoje najdražje, ki so ti umrli. Ne bi bil vesel, ko bi jih zopet videl in z njimi pogovarjal? Bog Jehova je obljubil takšen čudež. Zato je Marta, sestra umrlega Lazarja, prepričljivo verjela v to, celo preden je Jezus obudil njenega brata, ker je rekla: »Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.« Smo mi kot kristjani tudi v to tako prepričani? (Janez 11:24)

Kako te zadeva Kristusova ljubezen?

Kadar bi hoteli omeniti Janezov Evangelij z eno besedo, katera bi bila? Svetloba? Življenje? Vstajenje? Ne, to bi bila beseda LJUBEZEN. Zakaj? Zato ker vsi ti drugi blagoslovi izvirajo iz Božje ljubezni. Jezus je objavil in odseval to ljubezen. Zato je rekel: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz ljubil vas: ostanite v tej moji ljubezni. Če boste izpolnjevali zapovedi moje, ostanite v ljubezni moji.« Katera Jezusova zapoved je najpomembnejša? »Moja zapoved je ta, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo da življenje svoje za prijatelje svoje.« (Janez 15:9—14)

Je Jezus izpolnil te besede? Je pokazal nenadkriljivo ljubezen v korist svojih prijateljev? Na to nam Janezovo podrobno poročilo pritrdi! V 18. in 19. poglavju nam njegov Evangelij pove, kako so Jezusa aretirali in ga zatem zasliševali in fizično mučili hebrejski in rimski oblastniki. Med vsem tem sramotenjem je on oznanjeval Božje Kraljestvo. Pričal je: »Moje Kraljestvo ni od tega sveta; ... kraljestvo moje ni odtod.« Tako zelo je ljubil Očeta in človeštvo, da ni iskal lažje poti ali poskušal zvodeniti svoje vesti. »Jaz sem zato rojen, da pričam za resnico.« Zbegan Pilat je lahko le vprašal: »Kaj je resnica?« (Janez 18:36—38)

Množica Hebrejcev, ki so jo vodili duhovniki, je Jezusa odklonila, in bil je obsojen na smrt; pribili so ga na mučilni kol.

Pretrpel je najhujše ponižanje za Hebrejca, to je, moral je umreti na kolu. (5. Mojzesova 21:22, 23; Galatom 3:10—13) Kljub temu je On zmagal. Njegova vera v vstajenje je bila opravičena, ker je tretji dan vstal iz mrtvih. Učenka Marija Magdalena ga je videla in govorila z njim. Si lahko zamisliš, kako razburjena je bila, ko je prišla povedat učencem: ‚Videla sem Gospoda!‘ (Janez 20:18)

Kako bi morala tedaj Kristusova žrtev in vstajenje zadevati nas? Bi nas naj ne prepričala, da bi upali in bili navdušeni? Iz zgodovinskih sporočil Evangelijev smo izvedeli resnico o Kristusu. To je poročilo o dejavni ljubezni. Ali nas bo to navedlo, da imamo to isto izredno krščansko ljubezen in nudimo to vest o Kraljestvu drugim? (Janez 20:31; Matevž 24:14)

Kaj se še lahko naučimo iz sklepnega pregleda Janezovega poročila? Spoznamo zvestobo — kako je bil Kristus zvest Očetovemu namenu in kako je bil zvest svojim učencem kljub temu, da so ga zapustili. (Marko 14:50; Janez 18:15—27) V začetku so vsi dvanajsteri apostoli bili enako lojalni ali zvesti. Pozneje, ko so mnogi učenci zapustili Jezusa, je Peter Jezusu na njegovo vprašanje prepričljivo odgovoril: »Gospod! h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš ti. In mi smo verovali in vemo, da si ti Svetnik Božji (Kristus, Božji Sin, EI).« (Janez 6:66—69)

Ali veruješ, da je Jezus Božji »Svetnik«, »Božji Sin«? Če veruješ, tedaj lahko tudi ti hodiš v svetlobi, ki pelje v življenje. Tudi ti lahko pokažeš ljubezen in si zvest Bogu Jehovi in njegovemu Kraljestvu pod Kristusom, Tudi tebi lahko koristi Janezov Evangelij, ki spodbuja srce. (Janez 20:31)

[Slika na strani 3]

Jezus nudi vodo večnega življenja.

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

»Kdorkoli pa se napije vode, ki mu je jaz dam, ne bo žejen vekomaj, temveč voda, ki mu jo jaz dam, postane v njem studenec vode, ki teče v večno življenje.« (Janez 4:7—15)