Odprava posledic prve laži

TODA niso vsi sledili satanu in sprejeli njegove religiozne novosti. Abraham je, na primer, še naprej častil pravega Boga. Veroval je, da je življenje skrajno odvisno od poslušnosti Bogu. Zato ga je Jehova blagoslovil in mu rekel: »In blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem.« (1. Mojzesova 22:18) Kaj je to pomenilo? Da bo »seme«, ki je bilo obljubljeno že davno, v Edenu, prišlo izmed Abrahamovih otrok. (Galatom 3:16)

Pozneje so bile zvestim ljudem razodete še nadaljnje posameznosti o »Semenu«. Moral se je roditi v Judovem rodu, da bi bil potomec kralja Davida. Rodila naj bi ga devica v mestu Betlehemu. (1. Mojzesova 49:10; 2. Samuelova 7:16; Izaija 7:14; Miha 5:1) Ob vnaprej določenem času se je obljubljeno »Seme« rodilo v napovedanem mestu in družini. To je bil Jezus, ki je dobil pozneje naziv Kristus. (Lukež 2:8–11)Ko se je Jezus rodil, je bil satanov svet v globokem religioznem mraku. Pod vladavino Rima, najmogočnejšega cesarstva tistega časa, so vzcvetele mnoge različice babilonske religije. Tudi veliko potomcev zvestega Abrahama, Izraelcev, je zapustilo pravo čaščenje. Njihovi verski voditelji so bili ‚prepravični‘ in naduti. Nekateri so prevzeli babilonske nauke. Kot je zapisal hebrejski zgodovinar Jožef, so farizeji (znana verska ločina) verovali, da »imajo duše v sebi nesmrtno moč« in »da so duše hudobnih ljudi podvržene večni kazni«.

Jezus je imel sposobnost, da jih je veliko pripeljal nazaj k čistemu oboževanju. Svoje naslednike je poučil, da naj ne bodo del satanovega sistema, niti religioznega niti posvetnega. (Janez 15:19) Ozdravljal je bolne, obujal mrtve in bil zelo sočuten s ponižnimi. Ti so Jezusa ljubili, mnogi duhovniki pa so ga sovražili, ker je odkrival njihovo zatiranje in lažne nauke. Zato so ga tudi usmrtili.

Ko je Jezus umrl, je izgledalo, da je satan zmagal, in četudi bi bil zmagal, je bilo le za kratko. Bog je Jezusa v kratkem času obudil v duhovno življenje. Z Jezusovo smrtjo in vstajenjem pa je bil narejen velik korak v smeri odpravljanja najhujših posledic satanove laži. Bog je vsem tistim, ki želijo hoditi po poti resnice, omogočil, da ponovno dobijo življenje, ki ga je Adam zapravil zaradi neposlušnosti. »Kakor namreč v Adamu vsi mrjo,« je rekel apostol Pavel, »tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.« (1. Korinčanom 15:22–26)

Krščanstvo in odpad

Od tedaj je človeku mogoče, da se reši greha in smrti. Raj bo obnovljen s pomočjo Božjega Kraljestva, njegov kralj pa bo obujeni Jezus Kristus. Nekateri ljudje bodo imeli celo prednost sodelovanja v tej kraljevski vladavini. Ta vznemirljiva vest, ki je bila objavljena v prvem stoletju, je spodbudila srca mnogih ljudi. V Jeruzalemu je bila osnovana skupščina Kristusovih naslednikov — pozneje so jih imenovali kristjane, in kmalu je štela že tisoče članov.

Satan jih je besno napadel in kmalu so v Jeruzalemu kristjani umirali za svojo vero. Preganjanje je mnoge prisililo, da so se izselili iz mesta, s seboj pa so odnesli »dobro vest«. Samarijani in zatem še pogani so se krščevali v kristjane. V nekaj desetletjih se je vest razširila po vsem tedaj znanem svetu. To je bil važen čas! (Dejanja apostolov 17:6; Kološanom 1:23)

Nazadnje je za časa sadističnega cesarja Nerona moč Rimskega cesarstva razbrzdano napadla krščanstvo. Rimljani so si ob zabavah svetili z gorečimi telesi kristjanov, ki so jih prižgali kot bakle. Metali so jih divjim zverem v arene. Kljub temu se je krščanstvo še naprej širilo, satan pa je izbral še drugačno nasprotovanje.

Pokvarjenost znotraj krščanstva

Apostol Pavel je opozoril kristjane v Kolosah: »Glejte, da vas kdo ne ujame z modrovanjem in prazno prevaro, po človeškem izročilu.« (Kološanom 2:8, EI) Starešinam v Efezu pa je rekel: »Jaz vem, da pridejo po odhodu mojem med vas grabljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi; in izmed vas samih vstanejo možje, ki bodo govorili popačene nauke, da bi potegnili učence za seboj.« (Dejanja apostolov 20:29, 30) Zgodilo se je tako, kakor je opozoril. Zmotni pojmi so prodrli v skupščine in z domiselnimi in dozdevno dobrimi dokaznimi razlogi počasi spodkopavali gorečnost mnogih članov.

V nekaj stoletjih se je razvila in razširila različica krščanstva, ki je bila povsem popačena z nebiblijskimi nauki. Prisvojili so si babilonski nauk o nesmrtnosti duše. Oboževali so trojico, podobno trojici bogov, ki so jih častili nekoč v Babilonu. Učili so nauk o peklu, pozneje tudi o vicah. Molili so k »materi božji«. Rimski cesar Konstantin je to odpadlo obliko krščanstva postavil za državno religijo cesarstva, to pa je bilo daleč od tega — da naj ne bi bili del sveta.

Jezus je napovedal, da bo po smrti apostolov posejano seme lažnega krščanstva in da bo do »žetve« obstajalo tako krivo kot pravo krščanstvo. (Matevž 13:24–30, 36–43) To se je tudi zgodilo. Ko je postalo nepravo krščanstvo močno, se je zlobno obrnilo proti tistim, ki mu niso sledili. Kristjane, ki so bili zares to, so zaradi njihove vere žive sežigali, toda tokrat so njihova goreča telesa osvetljevala obraze menihov in duhovnikov, ki so to gledali.

Stoletja je bila svetloba Biblije zatemnjena. Božja beseda je bila natisnjena samo v latinščini, v umirajočem jeziku, prevajalce, ki so jo želeli prevesti v govorne jezike, pa so neusmiljeno preganjali. Kljub temu je Biblija preživela, in tako tudi pravo krščanstvo, kakor je Jezus rekel. Še danes obstaja oboje.

Raj obnovljen

Ta laž, izrečena v Edenskem vrtu pred tisočletji, je resnično pomenila nesrečo za človeštvo, nadenj je pripeljala nepopisno trpljenje. K sreči človeštvo ne bo več dolgo prenašalo njenih strašnih posledic.

»Seme«, ki bo uničilo satana in njegove načrte, ni umrlo tedaj kot Jezus. Jezus je namreč bil obujen v duhovno življenje in odšel v nebesa, kjer je ‚čakal, da bodo njegovi sovražniki podloženi pod njegove noge‘. (Hebrejcem 10:13) Dokaze imamo, da se je to razdobje čakanja izteklo. Tako prerokbe kot biblijsko izračunavanje časa opozarjajo na 1914. leto kot na leto, ko je ‚prišel Jezus v svoji slavi‘, da bi vladal kot nebeški Kralj. (Glej Matevž 24, 25; Marko 13., Lukež 21. poglavje.)

To pomeni, da je ostalo satanu, izmišljevalcu laži, le še malo časa. (Razodetje 12:12) Svetovni nemir oziroma pretres, ki ga občuti človeštvo od leta 1914 sem, dokazuje, da je strašno jezen. Kmalu bo skupaj s svojimi zatiralskimi posvetnimi in religioznimi sestavi za vedno uničen. (Daniel 2:44; Razodetje 18:4–8)

Kolikšno olajšanje bo to za človeštvo! Končno se bo obnovil mir, lepota in sreča prvotnega Božjega vrta; raj se bo razširil po vsej zemlji. (Razodetje 21:3, 4) Ali si želiš to videti? Božja volja je, da ‚bi se rešili vsi ljudje in prišli do točnega spoznanja resnice‘. (1. Timotejev 2:4) Zakaj ne bi imel koristi od Jehovine dobrote, saj je namenjena tudi tebi? Izogibaj se satanove laži in išči resnico v Božji besedi, Bibliji. Tedaj boš priča dokončnemu in popolnemu preobratu tragičnih posledic prve demonske laži.