Zakaj biti pošten?

BIBLIJA Jehovo pravilno opisuje kot »Boga resnice« in da On »ne laže«. (Ps. 31:5; Titu 1:2) Zato je Jehova od svojih pravih oboževalcev že od vsega začetka zahteval, da so v vseh stvareh pošteni. (Zah. 8:16, 17)

Kdor želi biti pošten, se ne sme obračati po ‚pravilih‘ družbe, v kateri živi, temveč se mora obnašati po pravilih Boga Jehove. Zapisana pa so v Bibliji.

Kako je Bog postopal z Izraelom

Jehova je v zakonu, ki ga je dal izraelskemu ljudstvu, zapovedal: »Ne kradite, tudi ne lažite in zvijačno ne ravnajte drug z drugim. In ne prisegajte lažnivo pri mojem imenu, da bi onečastili ime Boga svojega. Jaz sem Jehova.« (3. Moj. 19:11, 12)

Tatovi je niso poceni odnesli. Morali so povrniti škodo žrtvi. Če niso imeli toliko, kolikor bi bili morali dati po Zakonu za odškodnino, so morali dolg ‚plačati‘ z delom. (2. Moj. 22:1—4)

Jehova je dal nadrobne zapovedi, tako da ni moglo priti do napačnega razumevanja o tem, da obsoja vsako obliko nepoštenosti. Izrecno je opozarjal pred ‚goljufivim jezikom‘, prijetnimi, toda nepoštenimi besedami, pred nasilno in skrito krajo kakor tudi pred sleparsko tehtnico trgovcev. (Preg. 1:10—19; Dan. 11:32; Miha 6:11, 12)

Krščanska zahteva

Se je z osnovanjem krščanske skupščine Božje načelo o poštenosti spremenilo? Nikakor!

Glede laži in kraje Biblija zapoveduje kristjanom: »Ne lažite drug drugemu.« »Zatorej opustite laž in govorite vsak s svojim bližnjim resnico ... Kdor je kradel, naj ne krade več, marveč naj se trudi z delom svojih rok za kaj dobrega, da bo mogel deliti potrebnemu.« »Nihče izmed vas naj pa ne trpi kot ... tat ali hudodelnik.« (Kol. 3:9; Efež. 4:25, 28, EI; 1. Petr. 4:15)

Kako resna je zadeva, poudarja naslednje opozorilo: »Ne motite se: ne nečistniki, ... ne tatje, ne lakomniki, ne pijanci, ne obrekovalci, ne roparji (izsiljevalci, NS) ne podedujejo kraljestva Božjega. In taki ste bili nekateri« (1. Kor. 6:9—11)

Upoštevajmo, da so med prvimi kristjani bili nekateri, ki so bili prej tatje, in izsiljevalci, toda spremenili so se. Apostol Pavel je navedel citat pesnika (najverjetneje Krečana Epimenidesa) o Krečanih, ki govori o njihovem glasu: »Krečani so vedno lažnivi, hude (škodljive) zveri, leni trebuhi.« (Titu 1:12, EI) Med Grki je beseda »Krečan« postala soznačnica za »lažnivec«. Toda nekateri Krečani so spremenili svoje navade in postali pravi kristjani. Med njimi so bili krščanski starešine, ki so ‚brez graje, ne lakomni ali nepošteni, ljubitelji dobrega, pravični, zvesti in ki se obvladajo‘. (Titu 1:7, 8)

Kaj jih je spremenilo?

Spremenili so se, ko so spoznali Jehovo, »Boga resnice«, in se seznanili z zahtevami, ki so postavljene njegovim služabnikom. Zgled jim je postal Jezus Kristus, ki je svojim učencem ‚zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah‘. Ko so razmišljali o Jezusovem življenju, so ugotovili, ‚da se v njegovih ustih ni našla zvijača‘. Iz njegovega nauka so se naučili: »Kakor hočete, da bi ljudje vam storili, prav tako storite tudi vi njim.« (1. Petr. 2:21, 22; Luk. 6:31)

Seveda ni verjetno, da so se spremenili čez noč. Zaradi tega je tudi pisal apostol Pavel Titu, da naj kristjane na Kreti še naprej »opominja« glede določenih stvari v zvezi z Bogu ugajajočim življenjem. (Titu 3:1—3) V začetku so morda mislili, da je nemogoče postati nov človek. Morebiti jih je potrlo, kadar so spet naredili kaj slabega. Toda ker so cenili to, da je Jehova poskrbel za, čudovito pripravo, po kateri je mogoče doseči odpuščanje grehov po veri v žrtev Jezusa Kristusa, jih je to vedno znova spodbujalo. Ko so se naučili zaupati Jehovi in ga prositi pomoči njegovega duha, so videli, da so se lahko spremenili tako, kakor bi se po lastni moči nikoli ne mogli. (Primerjaj 1. Korinčanom 6:11.)

Zakaj se spremeniti?

Toda zakaj takšen trud? Zakaj bi morali biti v vsem pošteni?

Začnimo doma. Kakšne so posledice, ko zakonca opazita, da si ne moreta več zaupati? To se lahko začne z dozdevno malimi stvarmi, toda kmalu bo njun celoten odnos spodkopan. Nasprotno pa, če sta mož in žena v vsem poštena, to ojača zakonsko zvezo. To pa tudi močno vpliva na otroke.

Poštenost zunaj doma pa bo pokazala, kakšen si do svojih bližnjih. Marsikoga samo strah pred kaznijo zadržuje pred krivičnimi deli. Vendar so še spodbudnejši razlogi za to. Apostol Pavel je pisal: »Ne kradi, ne poželi, in če je katera druga zapoved, tale beseda je obsega: Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (Rim. 13:9) Če želimo biti ljubljeni, moramo ljubiti. Pošten človek je z bližnjimi v dobrih odnosih in v miru tudi s samim seboj. Nima slabe vesti, ki bi »mu ponoči jemala spanje. Razen tega, mu ni treba stalno gledati čez rame v strahu, da ga bo kdo zalotil. (Rim. 13:3—5)

Najvažnejši pa je odnos z Bogom. Iskrena ljubezen do Jehova in želja, da bi mu ugajali, nas bosta spodbujali, da se borimo proti nepopolnosti in da smo pošteni, četudi drugi niso. (Ps. 15:1—5)

Ali so danes kje ljudje, ki res tako postopajo? Poglejmo.

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

Poštenost povečuje zaupanje v družini!

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Poštenjak ima čisto vest in mirno spanje!

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Biti z Bogom v dobrem odnosu — pomeni biti pošten!