Žetev v »času konca«

»Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli.« (Mat. 13:39, EI)

1. Zakaj je »žetev«, ki jo je napovedal Jezus, dvojni razlog za radost?

DOBRA žetev je vedno razlog za radost in hvaležnost. To je čas žetve sadov dolgega in trdega dela. Žetev, napovedana v Kristusovi priliki o pšenici in ljuljki je za človeštvo dvojni razlog radosti. Zakaj ? Ne le zato, ker pomeni zbiranje zahtevanega števila »sinov kraljestva« — »svetih«, da bi se pridružili Kristusu v njegovi ‚večni vladavini‘ — kar zagotavlja dobro vladavino za Zemljo — temveč tudi zato, ker je ta »žetev« dokaz, da živimo v »času konca« in da se bo začela pravična nova ureditev. (Dan. 7:14, 27; Mat. 13:38, 39; 2. Petr. 3:13)

»SYNTE’LEIA« IN »TELOS«

2. Zakaj je grško besedo synte’leia bolje prevesti z besedo »zaključek« kakor s »konec«? Kateremu obdobju, omenjenemu v Danielu, odgovarja beseda synte’leia?

² Jezus ni rekel, da je »žetev« »konec sveta«, kakor nam to nekateri prevajalci Biblije hočejo prikazati. (Authorized Version; American Standard Version; The Jerusalem Bible.) Takšni prevodi ne upoštevajo razlike med grškima besedama synte’leia in telos. V Expository Dictionary of New Testament Words od W. E. Vinea, je pojasnjena beseda synte’leia: »Beseda ne poudarja (skrajnega) konca, temveč prehajanje krize v določeni višek.« Zato je Jezus, ko je rekel, da je ‚žetev konec (synte’leia) sestava‘, govoril o razdobju, ki bo imelo začetek in konec. Po Matevžu 13:30 se je Jezus skliceval na »čas žetve«, s čemer je jasno označil časovno razdobje, to je dobo, za katero je rekel prerok Daniel, da je »čas konca«. (Dan. 12:4) Zanimivo je, da so prevajalci grške Septuaginte za prevod te vrste iz Danielove knjige uporabili besedo synte’leia.

3. S čim je povezan »čas žetve«? Kaj pomeni; in na kaj se nanaša grška beseda telos iz Matevža 24:14?

³ Ta beseda je uporabljena tudi v Matevžu 24:3, ko so učenci vprašali Jezusa: »Povej nam, kdaj bode to? in kaj bo znamenje prihodu tvojemu (prisotnosti, NS) in koncu (synte’leia, zaključku) sveta (sestava)?« Tako je »čas konca« povezan s časom, ko bi bil Kristus prisoten kot neviden žanjec. V odgovoru svojim učencem je Jezus navedel številne mednarodne spore (vojne), pomanjkanje hrane, epidemije, velike potrese, nezakonitost in splošni porast strahu. (Primerjaj vzporedna poročila v evangeliju Matevža 24, Marka 13 in Lukeža 21. poglavje.) Ko je opozoril, da se bo »čas žetve« tudi končal, je dodal: »In ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride (telos).« (Mat. 24:14, NS) Beseda telos pomeni »konec« (prenehanje dogajanja glede na čas) »v smislu skrajnega konca, prenehanja, ... poslednjega dela, zaključka, zaključka poslednjih stvari, končno dejanje vesoljske drame.«a

4. Kdaj se je začel »konec« ali »čas konca« in kaj lahko zato rečemo o »žetvi«?

⁴ Dejstva sodobne zgodovine od leta 1914 pokažejo v izpolnitvi biblijskih prerokb, da smo sedaj že globoko v ‚času konca‘ ali »zaključka« (synte’leia). Priče smo — citiramo W. E. Vinea — »prehajanju krize v njen višek« ali konec (telos). Zato je sedaj »žetev« iz Jezusove prilike; dejansko se ona že bliža svojemu višku. Ali so od leta 1914 vidni dogodki, napovedani v ostalem delu prispodobe?

‚ŽETEV NA ZEMLJI JE DOZORELA‘

5. Kaj bo v času žetve »Sin človekov« zapovedal svojim angelom?

⁵ V nadaljnjem pojasnilu ‚prilike o ljuljki na njivi‘ je Jezus izjavil: »Žetev je konec sveta (sestava), a ženjci so angeli. Kakor torej ljuljko pobirajo in v ognju sežigajo, tako bode na koncu tega sveta (sestava stvari). Sin človekov pošlje angele svoje, in pobero iz kraljestva njegovega vse, kar napravlja pohujšanje, in tiste, ki delajo krivico, in jih vržejo v ognjeno peč: tam bo jok in škripanje z zobmi.« (Mat. 13:39—42)

6. Kje se je pustilo rasti »pšenico«?

⁶ »Sin človekov« bo ob ‚koncu sestava stvari‘ poslal »žanjce« ali angele, da izmed pravih »sinov kraljestva« populijo vse, »kar napravlja pohujšanje in tiste, ki delajo krivico«. Rezultat satanove dodatne setve »ljuljke« je, kot je pokazal prejšnji članek, organiziran odpad ali lažno krščanstvo pod hierarhijo zatiralskih religioznih voditeljev, ki sestavljajo »človeka greha«. Napovedal ga je apostol Pavel. (2. Tesal. 2:3—12) Pustilo se je, da prava »pšenica« raste med »ljuljko« do »časa konca«. Tedaj bo »Sin človekov« zapovedal svojim »žanjcem«, da ločijo »sinove kraljestva« od »sinov hudobnosti«.

7. Katera vzporedna prerokba nam pomaga določiti čas žetve?

⁷ Kdaj pa se je začelo delo ločevanja? Zanimiva vzporedna prerokba nas glede tega, kdaj bo to, ne pušča v dvomu. Glasi se: »In videl sem, bel oblak in na oblaku sedeč eden, podoben sinu človečjemu, imajoč na glavi venec zlat in v roki oster srp. In drug angel pride s svetišča, vpijoč z glasom velikim sedečemu na oblaku: Spusti srp svoj in žanji, kajti prišla je žetve ura, ker prezrela je žetev zemlje. In sedeči na oblaku vrže srp svoj na zemljo, in požeta je bila zemlja.« (Raz. 14:14—16)

8. Kako je prikazan »Sin človekov« v Razodetju 14:14? Kdaj, oziroma po katerem dogodku, se je morala začeti žetev?

⁸ Sedaj »Sin človekov«, Jezus Kristus, ni več sejalec, ki seje »dobro seme na svojem polju«, temveč ustoličen kralj, ki sproži začetek ‚žetve sveta‘. S tem, da sedi na oblaku, je ponazorjena njegova nevidna prisotnost. (Dej. ap. 1:9—11; Razod. 1:7) »Žetev« mora biti zato v času Kristusove prisotnosti, po njegovem ustoličenju in prevzemu ‚oblasti, časti in kraljestva‘ od Jehove, ‚Predvečnega‘. (Dan. 7:13, 14) Tako se je žetev začela po letu 1914, ki je označevalo začetek »časa konca« ali ‚zaključka sestava‘.

9. Kdaj se je začelo delo ločevanja?

⁹ Kdaj po letu 1914 pa je Sin človekov »poslal svoje angele«, da ločijo »sinove kraljestva« od ‚sinov hudobnega‘ ali od ponarejene »pšenice«, to je od ljudi, »ki delajo krivico«, h katerim spadajo »človek greha« ali religiozni voditelji lažnega krščanstva? Odgovor mora odgovarjati dejstvom, ta pa pokažejo, da so se leta 1919 duhovno rojeni maziljeni »sinovi kraljestva«, prikazani s »pšenico«, začeli osvobajati izmed »ljuljke« ali lažnega krščanstva, ki je preplavilo religiozno polje človeštva. ‚Žetev sveta‘ je dozorela in prišel je čas, da ‚Sin človekov‘ zamahne s srpom in žanje. Prispodoba še pove, da je to storil s pomočjo svojih »žanjcev«, angelov.

LJULJKA ZBRANA ZA SEŽIG

10. Zakaj je bilo skozi stoletja pravo »pšenico« težko razpoznati? Od kdaj je mogoče jasno razlikovati »pšenico« od »ljuljke«?

¹⁰ V priliki »o ljuljki na polju« je rekel Jezus: »V čas žetve porečem ženjcem: Poberite najprej ljuljko in zvežite jo v snopke, da se sežge.« (Mat. 13:30) Že stoletja je jasno identičnost »pšenice« ali pravih »sinov kraljestva« skrivala bujno rastoča »ljuljka« ali odpadlo krščanstvo, ki trdi, da imajo njegovi člani kot sodediči Kraljestva nebeško upanje. Šele po letu 1919, ko so bili pravi duhovno rojeni kristjani osvobojeni iz Babilona velikega, satanovega kraljestva krive religije, je postala razlika med »pšenico« in »ljuljko« jasna.

11. Kdo vse spada med »ljuljko« in kako so zvezani v snope?

¹¹ Simbolična »ljuljka« zajema celotno popačeno krščanstvo in ne izključuje niti sodobnih odpadnikov, ki učijo, ‚kar napravlja pohujšanje‘, niti »tistih, ki delajo krivico«. Sem spadajo: ‚hudobni hlapec‘, »nespametne device« in »hudobni in leni hlapec«. (Mat. 24:48—51; 25:1—12, 14—30) ‚Vezanje v snopke‘, da se jih sežge, ne pomeni njihove razvrstitve v različne cerkve in sekte krščanstva, ker bi se težko reklo, da so angeli odgovorni za te odpadniške cerkvene organizacije. Razen tega se jih veže v snope šele v času »žetve«, »v času konca«, medtem ko mnoge religije lažnega krščanstva obstajajo že stoletja. Vezanje »ljuljke« v snope pomeni, da se od leta 1919 ločuje prave kristjane od nepravih kristjanov vse jasneje, tako v mislih ljudi kakor dejansko. »Ljuljka« ali »sinovi hudobnega« so ‚zvezani‘, ker angeli skrbijo, da se ne vrnejo med »pšenico« ali med prave sinove kraljestva.

12. Kaj je »ognjena peč« in kdaj bo »ljuljka« vržena v njo?

¹² Ko je Jezus govoril, kaj bodo naredili angeli z »ljuljko«, zatem ko jo bodo zvezali, je dodal: »In vržejo jih v ognjeno peč: tam bo jok in škripanje z zobmi.« (Mat. 13:42) Ne pozabi, da preučujemo prispodobo ali priliko. Če sta »pšenica« in »ljuljka« simbolični, je takšna tudi »ognjena peč«, »jok« in »škripanje z zobmi«. Iz Matevževega evangelija 25:41, 46 je razvidno, da ‚večni ogenj‘ ponazarja »večno uničenje«, v Razodetju (20:14; 21:8) pa piše, da je »jezero ognjeno« — »druga smrt« ali uničenje brez upanja na vstajenje. »Ljuljka« torej čaka na uničenje.

13. Kdaj in zakaj jočejo in škripajo z zobmi tisti, ki so ponazorjeni z »ljuljko«? Kdaj bodo še bolj tožili?

¹³ Ker »ognjena peč« ponazarja popolno uničenje, mora slediti »jok in škripanje z zobmi« pred uničenjem »ljuljke«. Že desetletja se lažni kristjani in posebno še »človek greha« — duhovništvo krščanstva — pritožujejo, da se jih udarja s težkimi biblijskimi resnicami, razgalja se jih, kaj pravzaprav so, »sinovi hudobnega«. (Mat. 13:38; Razod. 8. in 9. poglavje.)b Odpadlo duhovništvo škripa z zobmi proti Jehovinim pričam, ker te neustrašno oznanjajo ne samo »Jehovino milostno leto«, temveč tudi »njegov dan maščevanja«. (Iza. 61:1, 2) Vendar bo ta »ljuljka« še bolj žalovala in škripala z zobmi, ker bo »Sin človekov« skoraj uničil njo in ostanek satanovega sveta. (Mat. 24:30)

‚PRAVIČNI SE SVETlJO KAKOR SONCE‘

14. Kje se zbira »pšenica« in kaj delajo ti »pravični«?

¹⁴ Zatem, ko bo zapovedal žanjcem, da zvežejo »ljuljko« za uničenje, bo »Sin človekov« svojim angelom dal nadaljnjo zapoved: »Pšenico pa spravite v žitnico mojo.« (Mat. 13:30) Jezus je zaključil pojasnilo prilike z besedami: »Tedaj se bodo svetili pravični kakor sonce v svojega Očeta Kraljestvu. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!« (Mat. 13:43)

15., 16. a) Zakaj »pravični« ne svetijo v nebesih? b) Kje in kako sijejo »pravični« in kje se zbirajo?

¹⁵ V Razodetju 21:23 piše o nebeški kraljevski vladavini ali o novem Jeruzalemu: »In mesto ne potrebuje sonca, ne meseca, da svetita v njem; zakaj slava Božja ga je razsvetlila, in svetilnica njegova je Jagnje.« Zato to nebeško Kraljestvo ni odvisno od luči obujenih »sinov Kraljestva«. Kopa se v veličastni božanski svetlobi. Kako drugače od narodov tukaj na Zemlji! (Efež. 4:17, 18; 5:8) Ko pojasnjuje, kaj je Jehova naredil za »sinove Kraljestva«, čeprav so še na Zemlji, piše Pavel: »Nas je rešil iz teme oblasti in prestavil v kraljestvo Sina ljubezni svoje.« (Kol. 1:13)

¹⁶ To, da se »pravični« svetijo »kakor sonce v svojega Očeta kraljestvu«, pomeni prosvetljeno stanje in veličastno službo teh maziljenih kristjanov na Zemlji, kjer »svetijo kakor nebeške luči na svetu«. (Filip. 2:15; Mat. 5:14) Lahko se reče, da je »žitnica«, v katero se od 1919. leta zbirajo, »kraljestvo njihovega Očeta«, ker je krščanska skupščina teokratična organizacija, ki priznava Jehovino vesoljno suverenost. To je čista organizacija, ker zunaj nje angeli zbirajo »vse, kar napravlja pohujšanje, in tiste, ki delajo krivico«. (Mat. 13:30, 41, 43)

Z »ŽETVIJO SVETA« SE NADALJUJE

17. Koliko je požetih »sinov kraljestva« in zakaj se z zbiranjem nadaljuje?

¹⁷ Kako pa vpliva vse to nate? Spomni se, da je Jezus priliko končal z besedami: »Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!« (Mat. 13:43) Res je sicer, da ta prilika ilustrira zbiranje celotnega števila »sinov kraljestva«, ki bodo sestavljali Kristusovo nebeško vladavino, toda v istem poglavju Razodetja (14.), kjer se govori o ‚žetvi sveta‘, piše o številu ‚pridelanih‘ ali požetih za vladavino z »Jagnjetom« na nebeški »gori Sionu«. To število je 144 000. Toda v tem poglavju je še dodano: »Ti so bili odkupljeni izmed ljudi, prvina (prvenci) Bogu in Jagnjetu.« (Razod. 14:1—4) Žetev »prvine« (prvencev) ali prvih sadov kaže na dejstvo, da so tudi drugi, ki jih je treba zbrati, kakor je to prikazano s pobiranjem drugih sadov s polja, ko se končuje poljedelsko leto. Z zbiranjem se zato nadaljuje — in to zadeva tebe.

18. Kakšno delo ločevanja poteka razen žetve »sinov kraljestva«?

¹⁸ Žetev »sinov kraljestva« je potekala naglo, od 1919. leta do zgodnjih 1930 let. Ker so ti zvesti maziljeni kristjani ‚sijali s svojo lučjo‘, so se še mnogi drugi, ki so znali poslušati, ločili od »ljuljke« ali popačenega krščanstva znotraj cerkva in krščanskih sekt. (Mat. 5:16) Tudi to delo ločevanja je napovedal Jezus v prerokbi o »koncu sestava stvari«. (Mat. 24. in 25. poglavje.) Rekel je: »Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli z njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave. In pred njim se zbero vsi narodi, in ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov, in postavi ovce sebi na desno, a kozle na levo ... In ti (kozli) pojdejo v večno trpljenje (odrezanje, NS), pravični pa v večno življenje.«

19. Kaj se bo zgodilo v od Boga določenem času z ostankom razreda »pšenice« in z »veliko množico«?

¹⁹ Zato se medtem, ko se končuje žetev »pšenice«, razreda maziljenih kristjanov, nadaljuje z zbiranjem »ovc«. V od Boga določenem času bodo preostali člani razreda »pšenice« končali svojo zemeljsko pot in se pridružili »Sinu človekovemu« kot del njegovega nebeškega Kraljestva ali vladavine. ‚Prejeli bodo kraljestvo‘ z ostalimi 144 000 ‚svetimi‘. (Dan. 7:18, 22, 27) »Velika množica« »ovc«, ki se sedaj zbira, pa bo preživela »veliko stisko«, ki bo istočasno konec (telos) tega sestava stvari in bo postala del »narodov, ljudstev in jezikov«, ki bodo služili »Sinu človekovemu« na Zemlji, pod ‚večno vladavino‘ ali nebeškim Kraljestvom. (Razod. 7:4, 9, 10, 14; Dan. 7:13, 14)

20. Kaj dokazuje dejstvo, da žetev že dolgo traja; kaj bi zato moral delati; in zakaj?

²⁰ Kje ti stojiš v pogledu izpolnitve prilike o »pšenici in ljuljki«? Dejstvo, da »žetev« »sinov kraljestva« že dolgo traja, dokazuje, da se ‚zaključek (synte’leia) bliža svojemu koncu (telos)‘. Tvoje stališče do pšenici podobnih maziljenih Kristusovih »bratov«, kakor tvoje postopanje z njimi, bo odločilo, če boš odšel v »večno odrezanje« ali uničenje, ali pa boš dobil »večno življenje«. (Mat. 25:34—46) Izkaži se kot zvesti sodelavec maziljenega razreda »pšenice«, »zvestega in modrega hlapca«, ki ga je Kristus postavil, da daje duhovno »hrano ob pravem času«. (Mat. 24:45) Ostani delaven v zbiranju, zapomni si namreč, da se bo ta »dobra vest o kraljestvu oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec (telos)«, in »kdor bo vztrajal do konca (telos), ta bo rešen.« (Mat. 24:13, EI, 14)

[Podčrtni opombi]