Je Kraljestvo zate stvarnost?
»Moje kraljestvo ni del tega sveta. Če bi moje kraljestvo bilo del tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali, da ne bi bil izročen Judom. Takšno kot je, pa moje kraljestvo ni odtod.« (Jan. 18:36, NS)
1. a) Kako sta v Izaiji 9:6, 7 povezana kraljestvo in vladavina? b) Kje je bilo že prej govora o kraljestvu in vladi v prenesenem smislu?
PRED več kot 2600 leti je rekel Izaija ob preroški viziji o vladavini in kraljestvu:
»Zakaj dete nam je rojeno, sin nam je dan in vladarstvo pride na ramo njegovo in ime njegovo se bo imenovalo: Čudoviti, Svetovalec, Mogočni Bog, Oče večnosti, Knez miru. Pomnoževanju njegovega vladarstva in miru ne bode konca na prestolu Davidovem in nad kraljestvom njegovim, da ga utrdi in podpre s pravico in pravičnostjo od tega časa do vekomaj. Gorečnost Jehove nad vojskami stori to.« (Izaija 9:6, 7) (Primerjaj An American Translation, Authorized Version.)
Že stoletja prej je naš nebeški Oče v prenesenem smislu govoril, kako bo to kraljestvo in vladavina stopila v akcijo. Pod vodstvom ‚Semena žene‘ bo zadalo smrtni udarec zaprisežnemu sovražniku kraljevske vladavine. (1. Moj. 3:15)
2. Kako je Abraham pokazal, da veruje v obljubo o kraljevski vladavini?
2 Stvarnik nebes in Zemlje ni dovolil, da bi prvotna obljuba propadla. Leta pozneje je rekel Jehova svojem prijatelju Abrahamu:
»Blagoslovil bom nje, ki blagoslavljajo tebe, in kdor te preklinja, njega bom preklel, in blagoslovljene bodo v tebi vse rodovine zemlje.« (1. Moj. 12:3)
Samo izpolnitev te prve obljube lahko povzroči blagoslov ‚vseh rodovin zemlje‘. Abraham je to spoznal. Zato poroča krščanski apostol Pavel: »Po veri se je (Abraham) preselil v deželo obljube kakor v tujino in stanoval v šotorih z Izakom in Jakobom, sodedičema iste obljube; čakal je namreč mesta (kraljestva), stoječega na trdnih temeljih, katerega zidar in stvarnik je Bog.« (Hebr. 11:9, 10) Abraham je bil tako osredotočen na svoje upanje v kraljevsko vladavino, da je postopal kot tujec in občasni naseljenec, čeprav je živel v obljubljeni deželi.
3. Kakšna vprašanja si lahko postavimo v zvezi z našo vero v kraljevsko vladavino?
3 Kako pa gledamo mi osebno na ta svet? Ali se imamo za »tujce« ali »priseljence«, celo tedaj, če živimo v deželi, kjer smo se rodili in med svojim narodom? Ali tudi drugi v naši okolici mislijo, da smo drugačni? Ali opazijo, da smo nekako ob strani? Če ne, kako močna je naša vera v kraljevsko vladavino? Ali smo se popolnoma ‚zlili‘ s svojo okolico? Ali pa smo Božji prijatelji, kakor je bil Abraham? (Jak. 2:23)
4. Kdo bo imel korist od nebeške vladavine, priznavajoč njeno »Seme«; kaj morajo delati, da bi imeli korist?
4 Jehova je to upanje ohranjal živo v Abrahamu, tako da ga je veliko pozneje spomnil:
»Obilno (te bom) blagoslovil in silno pomnožil tvoj zarod kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju in tvoj zarod si bo osvojil vrata svojih sovražnikov. In blagoslovljeni bodo v tvojem zarodu vsi narodi na zemlji zato, ker si slušal moj glas.« (1. Moj. 22:17, 18, EI)
S pomočjo tega »Semena«, omenjenega tudi v 1. Mojzesovi 3:15, ne bo dejansko blagoslovljeno le eno ljudstvo temveč vsi narodi na Zemlji. Tako bi tudi bilo z vsakim posameznikom iz teh narodov, ne glede na njegovo narodnost ali premoženjsko stanje, pod pogojem, da sprejme in prizna važnost tega »semena«. Resnično, kakor stvari pokažejo, »se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje«. Priložnost se izkazuje mnogim, da bi postali podložniki te vladavine, v kolikor verujejo. (Jan. 3:16; Dej. ap. 10:34, 35)
5. Kaj se bo naredilo po Kristusu kot obljubljenem »Semenu« in Kralju?
5 Kako pa vemo, da je bil Jezus Kristus resnično to glavno Abrahamovo »Seme«? S presenetljivo odkritosrčnostjo Pavel pove: »Abrahamu pa so bile dane obljube in semenu njegovemu. Ne pravi: ‚In semenom‘, kakor da bi jih bilo več, temveč kakor za enega: ‚In semenu tvojemu‘, ki je Kristus.« (Gal. 3:16) Zatem poudarja apostol, ko piše kristjanom Efeza, na Jehovin način postopanja glede združevanja Jezusovih učencev pod Kristusom, obljubljenim »Semenom« in Kraljem in vodenja ostalega človeštva na zemlji v skladnost z Bogom po njegovem Sinu. Pavel je pisal:
»Ki nam jo je v izobilju podaril v vsej modrosti in razumnosti, ko nam je razodel skrivnost svoje volje po svojem sklepu, ki ga je vanj položil, da ga izvrši v polnosti časov, da v Kristusu spet zedini v eni glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji.« (Efež. 1:8—10, EI)
KRALJEVSKA VLADAVINA POSTAJA SPORNO VPRAŠANJE
6. Zakaj se je Jezus zavedal svoje bodoče vloge v kraljevski vladavini?
6 Pred svojim prehodnim prebivanjem na Zemlji je deloval Kristus kot Beseda (Logos), kot govornik našega nebeškega Očeta. (Jan. 1:1) Tako je poznal prerokbe, zapisane v 1. Mojzesovi 3:15 in Izaiji 9:6, 7. Zavedal se je besed, namenjenih Abrahamu (1. Moj. 12:3; 22:17, 18) Nadalje se je zavedal tudi dejstva, da bo on tisti, ki bo izpolnil čudovite obljube v zvezi z obljubljenim semenom in kraljevsko vladavino.
7. Kako je Jezus opozarjal na svojo kraljevsko vlogo?
7 Med svojim bivanjem na Zemlji, še posebej v treh in pol letih službe, je Jezus pritegoval pozornost na to kraljevsko vlogo. Iz njegovih ust so se slišali izrazi: »Kraljestvo Božje je sredi vas«; »približalo se je kraljestvo Božje«. Jezus je s pomočjo mnogih prilik in zgodb obračal pozornost na kraljestvo. (Mat. 13:1—52; Marko 1:14, 15; Luk. 17:21)
8. Kakšne čudeže je delal Jezus?
8 Kot imenovani bodoči kralj je Jezus delal mnogo čudežev. S pomočjo moči svetega duha je hodil po vodi. Vrnil je vid slepim in sluh gluhim, zdravil je bolne in hrome ter obujal mrtve. Zamisli si, koliko vprašanj bi postavili Jezusu, če bi ga danes intervjuvali televizijski novinarji! ‚Ste vi mož, ki hodi po vodi? Kako ste vrnili vid slepim, sluh gluhim in življenje mrtvim — kako je to mogoče?‘ Kaj je Jezus naredil, ko je bil pred Poncijem Pilatom, ki ga je ‚intervjuval‘?
9. Kaj je Jezus na izreden način poudaril, ko je bil pred Pilatom?
9 Jezus je na vešč način naredil Kraljestvo za predmet razprave. Pilata je takorekoč ovil okrog prsta, ko je poudarjal teme o kraljevski vladavini. Seveda Pilat ni imel izbire pri Jezusovem veščem postopanju v teh zadnjih urah njegovega zemeljskega življenja. Vzemimo svoje Biblije in odprimo Janezov evangelij, 18. poglavje, 33. vrsto.
10. Kako se je glasilo prvo Pilatovo vprašanje, postavljeno Jezusu; in zakaj je bilo primerno?
10 Najprej je Jezusa Pilat vprašal: »Si li ti kralj Judov?« Torej je bila v mislih rimskega namestnika tema že oblikovana. To je bila prav tema, o kateri je bilo treba tistega dne razpravljati, kajti ko je Pilat vprašal Hebrejce, za kaj obtožujejo Jezusa, so rekli: »Tega smo našli, da odvrača (prevrača, NS) narod naš in brani cesarju davek dajati in pravi, da je on Kristus, kralj.« Nakar je Pilat vprašal Jezusa: »Si li ti kralj Judov?« (Luk. 23:1—3)
11. a) Kaj bi bil lahko naredil Jezus, da bi odgovoril na Pilatovo nadaljnje vprašanje? b) Kaj je bilo pri Božjem narodu vedno glavno sporno vprašanje?
11 Kako bi bil ti odgovoril, če bi bil na Jezusovem mestu in bi ti postavili isto vprašanje. Ali bi govoril o vseh stvareh, ki si jih ali nisi naredil, v trudu, da se ti olajša obsodba in se morda izogneš smrtni kazni? Večina ljudi bi reagirala tako, toda Jezus ni. Verjetno je bil Jezus sposoben Pilata oddaljiti od teme o Kraljestvu, toda kraljevska vladavina je bila zares sporno vprašanje. Skozi desetletja je bilo Kraljestvo vedno sporno vprašanje in takšno je tudi sedaj pri sodobnem Božjem narodu. Tako je bilo tudi v nacistični Nemčiji, fašistični Italiji, Ameriki, Avstraliji, Kanadi in drugih delih Zemlje med drugo svetovno vojno. Vprašanje se je glasilo: katera vladavina je v življenju posameznika važnejša — človeška ali Božja? V zadnjem času je postalo to vprašanje sporno tudi v Malaviji, na Kitajskem, Sovjetski zvezi in še drugih deželah. Glavno sporno vprašanje ni postavljeno v zvezi s transfuzijo krvi ali neke druge prepovedi, temveč vedno tisto končno — katera vladavina je v življenju posameznika najvažnejša?
12. Kako je Jezus še naprej opozarjal na Kraljestvo; in na kakšno vprašanje je bil sedaj Pilat naveden?
12 Jezus na Pilatovo vprašanje ni naravnost odgovoril, temveč je rekel:
»Moje kraljestvo ni del tega sveta. Če bi bilo moje kraljestvo del tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali, da ne bi bil izročen Judom. Takšno kot je, pa moje kraljestvo ni odtod.«
Jezus je v tem kratkem odgovoru trikrat omenil kraljestvo. S tem je Pilata in ostale poslušalce pritegnil nazaj na temo o kraljevski vladavini, ker je Pilat zatem rekel: »Torej kralj si ti?« (Jan. 18:36, NS; 37) Prizor se je odločno odvijal do dramatične stopnje in nihče ni mogel prezreti razloga, zakaj so Kristusa zasliševali. Upoštevaj vrstni red dogodkov. Jezus je odgovoril:
»Ti praviš, da sem jaz kralj. Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico. Vsak, kdor je od resnice, posluša glas moj.« (Jan. 18:37)
13. Kako je bilo sporno vprašanje o kraljestvu poudarjeno, ko se je Herod sestal z Jezusom?
13 Nato je rekel Pilat religioznim voditeljem in hebrejski drhali: »Na tem človeku ne vidim nobene krivice.« Toda množica ni popustila. Rekli so, da je Jezus nauk o Kraljestvu razširil po vsej Judeji, začenši v Galileji. Tisti čas je bil Herod Antipa upravnik pokrajine Galileje in želel je postati kralj Hebrejcev. Le kaj bi moglo Pilatu bolj odgovarjati, kakor da sooči Jezusa s Herodom, ki je bil prav tisti čas v Jeruzalemu? Tako je poslal Jezusa k Herodu, ki je dolgo spraševal Jezusa v upanju, da mu bo Jezus dal kakšen znak. Toda Jezus, Jehovin maziljeni kralj, ni hotel ponižati kraljestva samo zato, da bi zadovoljil Herodovi radovednosti. Molčal je. Razočaran Herod, ki se je nadejal, da bo kralj, se je ponorčeval iz Jezusovega kraljestva, tako da je zapovedal svojim vojščakom, da so ga oblekli v kraljevski plašč, in ga poslal nazaj k Pilatu. (Luk. 23:4—11)
14. Kakšen je bil končni izhod glede kraljestva za Heroda in kakšen za Jezusa?
14 Čeprav je Pilat bil od tistega dne prijatelj Herodu, to zanj ni bilo dobro. Mimogrede lahko pripomnimo, kako se je končni izhod Heroda razlikoval od Jezusovega. Zgodovina poroča, da je ambiciozni Herod nekoliko let pozneje, na prigovarjanje svoje prešuštne žene Herodiade, odšel v Rim in pri cesarju Kaliguli zahteval kraljestvo. Toda, to je cesarja razjezilo in Heroda je nagnal v Galilejo. Herod je izgubil položaj in bogastvo. Jezus pa ni hotel postati zemeljski kralj. Odrekel se je vsemu, kar bi bil tukaj na Zemlji posedoval. (Mat. 8:20; Jan. 6:15) Ponižal se je in postal popolnoma podložen Jehovini volji. Veselilo ga je izvrševanje te volje in za cilj si je postavil nebeško kraljestvo. »Za namenjeno mu veselje« je bil pripravljen prenesti vsakršno sramoto in trpljenje, povzročeno od njegovih sovražnikov. Vedel je, da bo z ohranitvijo čistosti do svoje smrti postal primeren za slavno kraljestvo, ki ga je čakalo. (Hebr. 12:2; Mat. 25:31)
15. Kako je bilo poudarjeno sporno vprašanje o kraljestvu v razpravi, ko je bil Jezus pred Pilatom?
15 Jezus je pokorno stal pred Pilatom in še enkrat se je govorilo o kraljestvu, ker je Pilat vprašal hebrejsko množico: »Hočete li torej, da vam izpustim kralja Judov?« To pa še ni bil konec. Rimski vojščaki so razumeli, da je šlo za kraljestvo in vladavino. V zasmehu so Jezusu nadeli krono iz trnja in ga oblekli v škrlatno haljo. Bili so ga v obraz in ga klicali kralj Judov. (Jan. 18:39—19:3) Nikjer ni poročila, da bi bil Jezus poskušal sneti to trnovo krono. Ostala mu je na njegovi glavi in poudarjala temo kraljestva še celo na mučilnem kolu. Nikomur ni bilo treba dvomiti. Ko je Pilat predlagal, naj Judje vzamejo Jezusa in ga sami pribijejo na kol, so, čeprav lažno, spretno osvetlili to sporno vprašanje, kot da bi bila s tem prizadeta rimska oblast. Rekli so: »Če tega izpustiš, nisi prijatelj cesarju, zakaj vsak, kdor se dela kralja, nasprotuje cesarju.« (Jan. 19:12)
16. Kako so tisti, ki so prisostvovali Jezusovemu zaslišanju, potrdili sporno vprašanje, zaradi katerega je Kristus moral biti usmrčen?
16 Pilat je tisti dan služil Božjemu namenu, kakor Cir Perzijec, v preteklosti. (Primerjaj Izaija 45:1—7.) Pilat je nato stvar izpeljal do viška, ko je rekel: »Glej, kralj vaš!« Ko so Hebrejci zahtevali, da se Jezusa pribije, je Pilat vprašal: »Kralja vašega naj pribijem na kol?« Kako so odgovorili? »Nimamo kralja, samo cesarja.« (Jan. 19:14, 15, NS) Ti ljudje so v bistvu pričali v spornem vprašanju, zaradi katerega je Jezus moral biti usmrčen in ni bilo treba njemu ničesar reči. S svojimi lastnimi usti so ti ljudje dobro poudarili to vprašanje.
17. Kako je Pilat s svojim zadnjim dejanjem v zvezi z Jezusom poudaril sporno vprašanje o kraljevski vladavini?
17 Končno je Pilat s svojim postopkom še posebej poudaril sporno vprašanje o Kraljestvu, ker je bilo na Jezusov mučilni kol zapisano hebrejščini, latinščini in grščini. Vsi navzoči so tisti dan lahko prebrali ta napis in vedeli so, zakaj je bil Jezus pribit na kol. Ta napis se je glasil: »Jezus Nazarečan, Kralj Judov.« Ko so to videli duhovniški poglavarji, so se razburili in rekli Pilatu: »Ne piši ‚Kralj Judov‘, ampak da je sam rekel: ‚Kralj Judov sem‘.« Pilat pa je odvrnil: »Kar sem pisal, sem pisal.« (Jan. 19:19—22)
18. a) Okoli česa naj bi danes osredotočili svoje življenje? b) Katera vprašanja bi si morali postaviti?
18 Dramatični dogodki tistega dne, polnega preizkušenj, bi morali povedati vsem kristjanom, okoli česa bi morali osredotočiti svoje življenje. Vsak predani Jehovin služabnik bi moral preiskati, kako stvarno je zanj Kraljestvo. Ali že vidimo sebe kot bodoče podložnike te vladavine? Kako goreče se kot zastopniki te kraljevske vladavine trudimo? Kako aktivno podpiramo to vladavino? V naslednjem članku bomo poiskali veljavni razlog za povečano zanimanje za sporno vprašanje o Kraljestvu. Videli bomo, kako zelo potrebno je, občutiti nujnost v pokazovanju takšnega zanimanja. ‚Gospod naj bo z duhom, ki ga pokazujemo‘ pri podpiranju Kraljestva! (2. Tim. 4:22)
[Slika na strani 24]
Jezusu je bilo kraljestvo stvarnost.