Zakaj se bo Bog ljubezni maščeval?

»Bog je ljubezen.« (1. Jan. 4:8)

1. Kaj nam bo pomagalo razumeti navidezno nasprotje v naši temi?

MAŠČEVANJE? Ljubečega Boga? Le kako bi se moglo to zgoditi? Mar ni protislovno pomisliti, da se bo ljubeči Bog maščeval? Morda izgleda tako. Toda preglejmo čudovite lastnosti, ki jih Stvarnik razodeva in bolje bomo razumeli, v kakšni zvezi je to z njegovim maščevanjem.

2. Zakaj lahko govorimo o Božji ljubezni v presežniku? Naštej nekaj njegovih ljubečih priprav, za katere bi morali biti hvaležni. (Ps. 136:1—6)

² Ko govorimo o Božji ljubezni, lahko govorimo v presežniku, ker je najvišje stopnje. In nam jo izkazuje na stotero načinov. Vzemimo na primer Zemljo, na kateri živimo. Biblija pravi, da je Zemlja ‚Božji dar‘ ljudem. (Ps. 115:16) Kako čudovito darilo! Pomisli, kako ljubeče je Bog opremil to oblo! Postavil jo je na pravilno mesto na nebu, tako da dobiva ravno pravšnjo količino toplote in svetlobe od Sonca, oblekel pa jo je v ljubke zelene preproge z različnim cvetjem čudovitih barv. Iz ljubezni je Bog oskrbel našo Zemljo, z mnogimi živalmi, pticami in ribami in poskrbel za obilje žitaric in druge hrane. (Ps. 104:1, 13—15)

3. Kako je Bog z ustvaritvijo ljudi pokazal ljubezen?

³ Vendar se Božja ljubezen ne izraža samo v stvareh, ki jih je naredil za nas, temveč tudi v tem, kako smo mi ustvarjeni. Kako dobro je to povedal Psalmist, ko je rekel: »Jehova, ... hvalim te, ker sem tako čudovito narejen.« (Ps. 139:1, 14, EI) V svoji velikodušnosti in ljubezni nam je Bog dal oči, da lahko gledamo vso to lepoto okoli nas. Dal nam je ušesa, s katerimi lahko uživamo ob različnih zvokih glasbe in človeških glasov. Imamo nos, da lahko uživamo v aromah hrane in vonj cvetja. Krona vsega pa so človeški možgani, ki razmišljajo, se spominjajo in usklajujejo gibe telesa. Dejansko se moramo čuditi velikim sposobnostim našega telesa. Resnično, »Bog je ljubezen«. (1. Jan. 4:8)

Božja ljubezen — rešuje

4. Kako je Bog dokazal svojo ljubezen v Edenskem vrtu?

⁴ Ko je Bog ustvaril prvega človeka Adama, ga je postavil v čudovit Edenski vrt. Kako zadovoljen je moral biti Adam ob obilju Božjih ljubečih priprav! Pozneje je Bog ustvaril še Evo in mu jo pripeljal. Kako lepo ji je moralo biti, da je bila že prvi dan svojega življenja skupaj s svojim možem in poglavarjem, ki bo skrbel zanjo in jo vodil! Skupaj sta se lahko veselila, izvrševanja Božje volje, ki je bila v tem, da olepšujeta in naseljujeta Zemljo in prijazno vladata nad živalskim stvarstvom. Kakšno čudovito bodočnost jima je namenil Bog!

5. a) Kako sta se naša prastarša izkazala nevredna Božje ljubezni? b) Kako je Bog pokazal ljubezen njunemu potomstvu?

⁵ Toda, na žalost, takšne prihodnosti ni bilo, vsaj zanju ne. Uporno duhovno stvarjenje se je sebično ločilo od Božje ljubezni, ter se spremenilo v satana ali hudiča. Ta satan je nagovoril Evo in po njej še Adama, da sta ‚delala, kar sta hotela‘. Sebično so želeli biti neodvisni od svojega Stvarnika. Toda s tem so pokazali, da niso vredni ljubezni svojega Stvarnika. Zato je Bog nad tema namernima grešnikoma upravičeno izrekel smrtno kazen. Kljub temu jima je iz ljubezni do človeštva še dovolil živeti, dokler nista rodila otrok, sicer nas danes ne bi bilo. Razen tega je ljubeči Bog poskrbel za upanje, čeprav je človeštvo podedovalo greh in smrt od svojih prastaršev. (1. Mojzesova 3:16—23; Rim. 8:20, 21)

6. Katere Božje izjave v Edenu so naznanile Božjo ljubezen in kako?

⁶ Kakšno upanje? Že na začetku upora je Bog sporočil, da bo poklical v življenje »Seme«, to je potomca. Tega potomca naj bi poslal iz svoje zveste nebeške organizacije, da bi odstranil vso škodo, ki so jo povzročili satan, Adam in Eva. Da, Bog ljubezni je že v Edenu izjavil, da se bo maščeval nad satanom in vsemi tistimi, ki bodo sestavljali del satanovega potomstva, ker so se odvrnili od Božje ljubezni. (1. Moj. 3:15; Razod. 12:9)

Bog ljubezni in maščevanja

7. Kakšen vzrok za veselje imamo po 5. Mojzesovi 32:43?

⁷ Bog ljubezni se je torej proglasil tudi kot Bog maščevanja. Toda njegovo maščevanje nad sovražniki bo pravilno. Zakaj? Zato, ker se bo s tem odprla pot vsem ljudem, ki ljubijo Boga, da bodo lahko veseli in srečni. Gotovo se lahko že sedaj veselimo, ker nam bo Bog pripravil pot, da bi uživali njegovo pripravo — večno življenje. Upoštevaj, da je Bog navdihnil Mojzesa, naj reče: »Veselite se, poganski narodi, z ljudstvom njegovim! zakaj on bo maščeval kri svojih hlapcev in osveto (maščevanje) povrne svojim nasprotnikom.« (5. Moj. 32:43)

8., 9. a) Kateri dve stvari namerava Bog narediti iz ljubezni? b) Kakšen čudovit dar je Bog pripravil kot izraz svoje ljubezni?

⁸ Da, naš ljubeči Bog namerava opravičiti zakonitost svoje vladavine in rešiti svoje častilce pred njihovimi sovražniki. Da, on nas bo osvobodil celo največjega sovražnika, smrti, ki smo jo podedovali od naših prastaršev. (Rim. 5:12) Toda kako bo Bog to naredil? Biblija nam pove, da je to naredil z žrtvovanjem svojega Sina: »Bog je ljubezen. V tem se je razodela ljubezen Božja v nas, da je Bog poslal Sina svojega edinorojenega na svet, da bi živel (dobili življenje, NS) po njem. V tem je ljubezen, ne da smo mi ljubili Boga, temveč da je on ljubil nas in poslal Sina svojega v spravo za grehe naše.« (1. Jan. 4:8—10; 1. Kor. 15:25, 26)

⁹ Bog je torej uporabil svojega sina Jezusa Kristusa za našo osvoboditev od smrti, ki smo jo kot greh podedovali od Adama. Da, Kristus je, kakor piše v Bibliji, v 1. Timotejevem 2:6, ‚dal samega sebe v odgovarjajočo odkupnino za vse‘, ki verujejo vanj. Zato je Jezus lahko rekel v zvezi s svojimi ovcam podobnimi nasledniki: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju«, da bi večno živeli. (Jan. 10:10, EI)

10. a) Zakaj je »Bog ljubezni« tudi Bog »maščevanja«? b) Zakaj je danes tako važno poznati in poslušati Boga?

¹⁰ Da, v Bibliji je večkrat zapisano, da je ‚Bog ljubezni‘ tudi ‚Bog maščevanja‘. Zakaj tako? Zato, ker Božja ljubezen ne more v nedogled dopuščati zla. (Nahum 1:2; 5. Moj. 32:35, 41) Zato je apostol Pavel napisal, da bo »Gospod Jezus z neba, kadar se prikaže z angeli svoje moči, s plamenečim ognjem kaznoval, tiste, ki ne poznajo Boga in niso poslušni evangeliju našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (2. Tes. 1:6—9, EI) Kako pomembno je zato, spoznati Boga! Kako velikega pomena je v tem zmedenem svetu, s tako mnogimi različnimi religijami, da, naredimo kakor pravi Biblija, da ‚iščemo Boga in ga res najdemo‘! (Dej. ap. 17:27)

Ravnotežje med maščevanjem in ljubeznijo

11., 12. a) Kakšna je bila situacija kmalu po ustvaritvi človeštva, da je bil potreben Božji poseg? b) Na kakšen način sta bila Božje maščevanje in ljubezen v ravnotežju?

¹¹ Toda vrnimo se k začetku človeštva. Tako bomo lažje razumeli zvezo med Božjo ljubeznijo in maščevanjem. Bog je ljubeče dovolil, da se Adamovo potomstvo množi. Toda svojeglavi ljudje se za to ljubezen niso zmenili. Zato je po približno petsto letih Jehova poslal preroka Enoha, da je izrekel njegovo obsodbo nad hudobnimi ljudmi, obsodil pa jih je zaradi brezbožnih del in nezaslišanih stvari, ki so jih govorili proti Bogu. (Juda 14, 15) V naslednjih tisočih letih je stari svet bil do kraja nemoralen in poln nasilja. Zato je v Božji besedi takole rečeno: »Popačena pa je bila zemlja pred Bogom in zemlja je bila polna hudobije. In Bog je pogledal zemljo in glej, bila je popačena.« (1. Moj. 6:11, 12, EI)

¹² Kaj je tedaj naredil Bog? Se je maščeval? Da! Toda celo tedaj je bila v ospredju ljubezen. Kako moremo to reči? Tisti čas je bila na Zemlji družina, ki je predano izvrševala Božjo voljo; to je bila družina Noeta, moža, ki je v Bibliji imenovan »glasnik pravičnosti«. Jehova je Noetu ljubeče svetoval, kako naj zgradi barko, ‚da bi rešil svoje domače‘. Zatem je prišel vesoljni potop, ki je z Zemlje izbrisal Noetove hudobne sodobnike. (2. Petr. 2:5; Hebr. 11:7) Zemlja je bila očiščena strahotnega nasilja in nenravnosti tako, da je bila zopet primemo mesto za ponovno rojene človeške družine. (1. Moj. 6:9, 22; 7:21—23; 8:15—17)

13. Je Jehova brez ljubezni obsodil Sodomo in Gomoro? Pojasni svoj odgovor.

¹³ Vseeno pa so ostala grešna nagnjenja, podedovana od Adama, in brezbožni ljudje so kmalu začeli pokazovati slab značaj. (Ps. 51:5) Vzemimo na primer ljudi iz Sodome in Gomore, ki so živeli v področju, ki je bilo nekoč »kakor vrt Jehovin«. V Bibliji piše, da so bili »Sodomljani hudobni in veliki grešniki pred Jehovo«. Bili so homoseksualci in so z nasiljem zadovoljevali svoje poželenje. (1. Moj. 13:10, 13; 19:4—11) Ljubeči Bog, Jehova, se je odločil, da bo mesti uničil. Pravičnemu Abrahamu in njegovemu nečaku Lotu tako ne bi bilo treba več prenašati takšnih odvratnih sosedov. In kakor piše v 1. Mojzesovi 18:25, je ‚Sodnik vse Zemlje‘, Jehova, ‚pravično postopal‘. Rešil je Lota in njegovi hčeri, toda Sodomo in Gomoro je uničil z ognjem ter tako očistil celo področje. (Luk. 17:29; Juda 7)

14., 15. a) Ali so bili Kanaanci nedolžni? b) Je Bog postopal pravično, ko se je maščeval?

¹⁴ Tudi pozneje je Jehova ponovno »pravično postopal« s svojim ljudstvom, Izraelom. Izgnal je namreč Kanaance iz obljubljene dežele. (5. Moj. 18:9—12) ‚Ali ni bilo to nepošteno do teh nedolžnih Kanaancev?‘ bi morda kdo vprašal. Nedolžni Kanaanci? V nobenem primeru niso bili nedolžni! Ti Kanaanci so postali ostudni zaradi krvoskrunstva, seksualne umazanosti, prešuštvovanja, žrtvovanja otrok, homoseksualnosti in zverinstva. Pri oboževanju svojih lažnih bogov so na primer žrtvovali svoje otroke, metali so jih v ogenj. Imeli so tudi moško in žensko tempeljsko prostitucijo.a Zato je Jehova svoj narod takole poučil: »Ne oskrunite se z nobeno teh reči! Kajti z vsem tem so se oskrunjali narodi, ki jih preženem pred vami. Dežela je bila oskrunjena, zato jo kaznujem zaradi njene krivde, da dežela izbljuje svoje prebivalce.« (3. Moj. 18:1—25, EI)

¹⁵ Ponovno je Jehova iz ljubezni svojemu narodu Izraelu zapovedal, da deželo očisti teh prestopnikov. Njihov nesramni način življenja je ogrožal Božji narod. Bil je »gnusoba Jehovi«, piše v Bibliji. Zato je Božje maščevanje opravičeno vzplamtelo. (Ps. 106:34—40; 5. Moj. 18:12)

16. Kako je Bog Izraelcem pokazoval ljubezen in potrpežljivost?

¹⁶ Kako pa je Bog postopal z Izraelci? Jehova jim je pokazoval nežno ljubezen. Mojzes jo je izredno lepo opisal v 5. Mojzesovi 32:11 in 12: »Kakor orel čuva nad svojim gnezdom, kroži nad svojimi mladiči, je razprostiral svoje peruti, ga sprejemal, ga nosil na svojih krilih. Edini Jehova ga je vodil in ni bilo tujega boga z njim.« (EI) Toda žal so se sčasoma v izraelsko oboževanje vrinili tuji bogovi. Zato je bil Bog, ki je objavil, da se bo maščeval sovražnikom tega naroda, prisiljen maščevati se svojemu lastnemu ljudstvu. Samo, da je bil Jehova z Izraelom zelo potrpežljiv! Njihovo svojeglavost je prenašal devetsto let. In ves ta čas mu je Jehova želel odpustiti. »Nikakor mi ni po volji«, je rekel Bog Jehova, »smrt brezbožnikova, temveč da se brezbožnik obrne od svojega pota in živi. Obrnite se, obrnite se od hudobnih potov svojih! ker čemu bi hoteli mreti, o družina Izraelova?« (Ezek. 33:11)

17. a) Kako je Bog opozoril Izraelce? b) Kako je bilo Božje maščevanje nad Izraelci blažje zaradi njegove ljubezni?

¹⁷ Vedno znova je Bog svoje ljudstvo opozarjal na posledice njihovega malikovanja, razvratnosti in prelivanja nedolžne krvi. Toda Izraelci so končno prisilili Jehovo, da se je maščeval, in sicer tako, da je dopustil babilonskemu kralju Nebukadnezarju uničiti Jeruzalem in njihov tempelj. Preživele so odpeljali v Babilon. Vendar je sedemdeset let pozneje Bog povzročil, da je Babilon padel in da se je hvaležni ostanek Izraelcev lahko vrnil v domovino in obnovil pravo oboževanje. (2. Kralj. 24:3, 4; 2. Letop. 36:12—21; Ezra 1:1—3; Hebr. 12:6)

Jezus govori o ljubezni in maščevanju

18. Kaj je rekel Jezus glede (a) Božje ljubezni in (b) njegovega maščevanja?

¹⁸ Kaj pa je Jezus Kristus menil o Božji ljubezni in maščevanju? V prvi vrsti: o ljubezni svojega Očeta je govoril toplo: »Kajti tako je Bog ljubil svet (ljudi), da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.« (Jan. 3:16) Je pomišljal govoriti o Božjem maščevanju? Ne! Saj v Bibliji piše, da je Jezus, enako kakor njegov Oče, ‚ljubil pravičnost in sovražil nezakonitost‘. Jezus je še posebej sovražil nezakonitost religioznih voditeljev in njihovo krivdo za prelito kri. (Hebr. 1:9; Ps. 11:5, 7) Ni olepševal besed, ko je govoril hebrejskim duhovnikov ali o njih. V pridigi na gori jih je trikrat imenoval »hinavce«. (Mat. 6:2, 5, 16) Rekel jim je tudi: »Vi imate hudiča za očeta«, in jih primerjal s »semenom kače«. (Jan. 8:44, EI; 1. Moj. 3:15) Razen tega je Jezus te religiozne voditelje tri dni pred svojo smrtjo takole ožigosal: »Kače, gadja zalega! kako boste ubežali sodbi gehene (NS)?« (Mat. 23:13—33)

19. a) Zakaj je bilo Jezusovo stališče in opozorilo kar se da prijazno? b) Ali je Jehova po pravici ukrepal?

¹⁹ Pomeni to, da je bil Jezus neprijazen? Nikakor, ker je Jezus vedel, da bodo razen tega ti Hebrejci še krivi za njegovo kri, ker ga bodo dali usmrtiti, zato je, kot je zapisano v Matevževem evangeliju, 23. poglavje, nadaljeval: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš preroke in kamenjaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati otroke tvoje, kakor zbira kokla piščeta svoja pod peruti, pa niste hoteli! Glej, hiša vaša se vam ostavlja pusta.« (Mat. 23:37, 38; Dej. ap. 3:13—15) Čez sedemintrideset let so rimske vojske opustošile Jeruzalem in uničile njegov tempelj. To je bila nesreča, v kateri je izgubilo življenje 1 100 000 upornikov! Tako so se Jezusove preroške besede izkazale popolnoma opravičene. Jehova se je po pravici maščeval!

20. Kakšne zanimive značilnosti glede ljubezni in maščevanje najdemo v Izaiji 61:1, 2?

²⁰ Stoletja prej je Izaija, eden od prerokov, ki je bil, kakor se vidi iz poročila, usmrčen v starem Jeruzalemu, izrekel naslednje besede: »Duh Gospoda Jehove je nad mano, zato, ker me je Jehova pomazilil, da naj oznanjam blagovestje krotkim, ... da oklicujem milostno leto Jehovino in dan maščevanja Boga našega, da tolažim vse žalujoče.« (Iza. 61:1, 2)

21. a) Kateri je verjetni razlog, da je Jezus citiral samo del iz Izaije 61:1, 2? b) Kakšno vprašanje se pojavlja v zvezi z Izaijo 2:2—5?

²¹ Jezus je to prerokbo delno prebral, ko je začel svojo zemeljsko službo in z njo opozoril nase, kot na glavnega Jehovinega maziljenca. (Luk. 4:18—21) Vendar ko je citiral Izaijeve besede, ni govoril o dnevu Božjega maščevanja. Zakaj ne? Izgleda, da bo dan Božjega maščevanja najbolj poudarjen ‚proti koncu tega dne‘, kakor piše v 2. poglavju Izaije. Smo sedaj v tem času?

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 17]

»Kako mnogotera so dela tvoja, o Jehova, v modrosti si jih naredil vsa, polna je Zemlja stvorov tvojih. ... Slavi, duša moja, Jehovo! Alelujah!« (Psalm 104:24, 35)

[Okvir na strani 18]

NAJVEČJI DAR BOŽJE LJUBEZNI

Zaradi svoje globoke ljubezni do popačenega človeštva je Bog žrtvoval svojo najdragocenejšo posest, svojega zaupnega tovariša, »Delovodjo« pri ustvarjanju, njega, ‚ki se je iz dneva v dan veselil‘. Bil je pripravljen, poslati na Zemljo svojega prvorojenega nebeškega Sina, da bi prenašal sramoto, žalitve in brezsrčnost, ki bi mu jih povzročali satan in tisti, ki jih je on zapeljal. V tej preizkušnji bi naj Sin dokazal, da lahko kot popolni človek podpira Božjo suverenost tudi pod najtežjimi nadlogami, celo do same smrti. Razen tega bi s tem dal ‚svojo dušo za odkup‘ v korist mnogih, z grehom obremenjenih ljudi, ki bi verovali vanj. (Preg. 8:30; Mat. 20:28) Zato je Jezus lahko rekel za svoje ovcam podobne naslednike iz »male črede« kakor tudi »drugih ovc«: »In jaz jim dajem večno življenje, in nikdar se ne pogube.« Večina bo dobila to življenje z vstajenjem iz mrtvih. (Luk. 12:32; Jan. 10:16, 28; 5:28, 29) Kolikšna nezaslužena dobrota je s tem izkazana nemočnemu človeštvu! Če bi prezirljivo zavrnili to ljubečo pripravo, bi si resnično zaslužili Božje maščevanje!

[Okvir na strani 19]

OD TEGA JE ODVISNO ŽIVLJENJE!

Večina ljudi ima že od rojstva svojo religijo. Ali to pomeni, da častijo pravega Boga? Ali ni namesto tega pri mnogih ljudeh to predvsem slučaj, povezan z rojstvom? Vendar je naše življenje odvisno od ‚poznavanja Boga in poslušnosti do dobre vesti o Gospodu Jezusu‘, ki je bil poslan, da nas odkupi greha in smrti. (2. Tesal. 1:8; Mar. 10:45) Povsem očitno je, da svet ‚ne pozna Boga‘, v Bibliji pa je jasno rečeno, da je »eden Bog in oče vseh«. (Efež. 4:6) Kljub temu človeštvo obožuje številne bogove. V šintoizmu in konfucionizmu častijo Budo in bogove prednikov, muslimani Alaha, obožujejo Brahmo, Višnu in Šivo — hinduistično trojico — in krščansko trojico Očeta, Sina in ‚svetega duha‘. Mnogi ljudje obožujejo celo slavne osebe, mrtve ali žive, na primer »rock« zvezde, vrhunske športnike in revolucionarne voditelje.

[Okvir na strani 20]

ARHEOLOŠKE NAJDBE V KANAANU

»Kanaanci so se v znak oboževanja na verskih obredih pred svojimi bogovi predajali nemorali; ubijali so svoje prvence in jih kot žrtev darovali tem bogovom. Izgleda, da je Kanaanska dežela v precejšnji meri postala neka vrsta Sodome in Gomore. ... Ali je imela civilizacija s takšnimi gnusnimi in brezobzirnimi običaji pravico do nadaljnjega obstoja? ... Arheologi, ki izkopavajo ruševine kanaanskih mest, se čudijo, da jih Bog ni že prej uničil.« (»Halley’s Bible Handbook«, H. H. Halley, str. 161.)

[Okvir na strani 21]

JEHOVO ODLIKUJE USMILJENJE

Celo takrat, ko je uporni Izrael strogo kaznoval, jim je Jehova ponudil svoje usmiljenje, govoreč po preroku Jeremiji: »Kajti Jehova ne zameta na veke; če užalosti, se vendar usmili po obilnosti svojega usmiljenja. Kajti ne muči iz naslade, ne žalosti človeških otrok.« (Jer. Žal. 3:31—33, EI)