»Velika množica« v sveti službi — kje

»Zato so pred Božjim prestolom in mu služijo noč in dan v njegovem svetišču.« (Razodetje 7:15, EI)

1. Kako je z »verniki« na splošno, kar se tiče religij sveta?

RELIGIJA propada, zato upada tudi obiskovanje ‚službe Božje‘ v cerkvah, katedralah in svetiščih. To je še posebej opazno v tako imenovanih krščanskih deželah. Vedno več je nevernih dvomljivcev, brezbožnikov in antireligionistov. V religioznem smislu jih nič več ne oživi. Tako je pri tako imenovanih »vernikih« nasploh.

2. Katera »množica« zanima nas, ker je napovedana v viziji starega moža, pregnanega na otok Patmos?

² Vendar nas zanimajo posebni verniki, »velika množica«, ki jo je napovedal stari mož, ki ga je Rimsko cesarstvo pregnalo na otok Patmos. Zatem ko je videl vizijo o 144 000 duhovnih Izraelcih, piše: »Zatem sem videl veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov; stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila in s palmami v rokah. In klicali so z močnim glasom: ‚Zveličanje (prihaja) od našega Boga, ki sedi na prestolu, in od Jagnjeta.‘« (Razod. 7:9, EI)

3. Zakaj so tisti iz »velike množice« primerno oblečeni in zakaj ljudje na splošno mislijo, da so v nebesih?

³ Kakšen časten položaj ima ta »velika množica« in kako dostojanstveno izgleda! Celo v našem času je primerno, da se pred vladarjem stoji, tukaj pa se vidi tiste iz »velike množice«, da stojijo pred prestolom samega Boga. Temu odgovarjajoče so oblečeni v čista bela oblačila. Ali so stali na odprtem prostoru? Ne, v Razodetju 7:15 namreč piše: »Služijo (mu) noč in dan v njegovem svetišču (na.os’, v grškem originalnem besedilu).« Ali to pomeni, da tisti, ki sestavljajo to »veliko množico«, gredo končno v nebesa k Bogu, ki mu pripisujejo svojo »rešitev«? Splošen odgovor bi se glasil da. Zakaj? Zato ker je rečeno, da so »v njegovem svetišču«, kjer mu javno služijo v »Božji službi«.

4. Katero grško besedo vključuje vprašanje in v kakšni zvezi je uporabljena v Janezu 2:19—21?

⁴ Toda ali takšno gledišče povsem ustreza posameznim dejstvom, navedenim v zadnji knjigi Biblije, v Razodetju? Ali tisti, ki se danes imajo za del »velike množice«, pričakujejo , da bodo šli v nebesa in postali duhovna stvarjenje, podobna angelom? Ali sploh želijo iti v nebesa? Rekli vam bodo: ne! Ne mislijo, da so rojeni z Božjim duhom za takšno nebeško upanje. Vprašanje vključuje originalno grško besedo, ki se različno prevaja, tako s »šator«, »svetišče« in »tempelj«. V biblijskem poročilu, kjer se opisuje, kako je Jezus Kristus izgnal menjalce denarja in trgovce iz Herodovega templja, je prvotno uporabljena grška beseda na.os’. Takole beremo: »Jezus odgovori in jim reče: Poderite to svetišče (na.os’) in v treh dneh ga postavim. Pa mu reko Judje: Šestinštirideset let so zidali to svetišče (na.os’), in ti ga postaviš v treh dneh? Ali on je govoril o svetišču (na.os’) telesa svojega.« (Jan. 2:19—21) Kaj so ti Hebrejci mislili z besedo »svetišče«?

5. a) Na katero zgradbo niso mogli misliti Hebrejci, ko so rekli, da so jo gradili 46 let? b) Kaj je morala pomeniti beseda na-os’ iz Izaije 66:6 (Septuaginta)?

⁵ Seveda niso mislili na notranje svetišče, ki se sestoji iz preddverja, Svetega in Najsvetejšega, temveč na vso tempeljsko zgradbo, vključno z dvorišči, kjer so poslovali menjalci denarja in trgovci. Rimljani so leta 70. n.št. uničili cel Herodov tempelj. Nasprotno od Salomonovega templja, ki je bil porušen leta 607 pred n. št., pa Herodov tempelj ni bil nikoli obnovljen. To, kar piše v Izaiji 66:6 v zvezi s templjem v Jeruzalemu, je preroškega pomena: »Čujte, hrupa glas iz mesta! glas iz svetišča (v grški Septuaginti: na.os’)! glas Jehovin, ki povrača sovražnikom svojim.« »Glej, hrup iz mesta, čuj, iz templja (na.os’)! Čuj, Gospod povračuje svojim sovražnikom.« (EI) Povsem jasno je, da tempelj, svetišče ali na.os’ ne označuje samo notranjega svetišča, temveč njegovo celotno področje, z vsemi zgradbami.

6. Kakšno lažno pričevanje so dali židje o Jezusu in jeruzalemskem na-os’-u v noči pashe 33. leta?

⁶ Nekateri Hebrejci so v noči pashe, 14. nisana leta 33 n.št. pričali pred glavnimi duhovniki in Sinedrijem, toda če so doživeli leto 70. n. št., tedaj jim je bilo dokazano, da je bilo tiste usodne noči njihovo pričevanje proti Jezusu Kristusu lažno. Pričali so: »Mi smo ga slišali, da je dejal: ‚Jaz poderem to svetišče, ki je narejeno z rokami, in v treh dneh sezidam drugo, ne narejeno z rokami.‘« (Marko 14:58) Čeprav so Jezusa usmrtili, niso svojega templja obvarovali, da ne bi bil leta 70. popolnoma uničen.

7. a) Kako so židje zasmehovali Jezusa na Kalvariji? b) Kam je Juda na koncu vrgel podkupnino?

⁷ Pozneje, istega dne, ko so sovražni Židje videli Jezusa pribitega na kol izven Jeruzalema, so morda mislili, da ne bo mogel več storiti tistega, kar so mu napačno pripisali. »Mimogredoči pa so ga sramotili, zmajevali z glavo in govorili: ‚Ti, ki podiraš tempelj (na.os’) in ga v treh dneh postavljaš, reši sam sebe! Če si Božji Sin, stopi s križa (kola, NS)!« (Mat. 27:39, 40, EI; Marko 15:29, 30) Toda še preden so Jezusa pribili na kol, se je učenec, ki ga je za 30 srebrnikov izdal njegovim krvi željnim sovražnikom, poskušal iznebiti krivde. To je bil Juda Iškariot, eden dvanajsterih apostolov. Poizkušal je vrniti podkupnino, toda podkupovalci je niso hoteli vzeti nazaj. Ko se na ta način ni mogel očistiti, kaj je naredil? O tem nam poroča Matevž 27:5: »In vrže (Juda) srebrnike v svetišče (na.os)’); ter odide in se obesi.« Zakaj tudi drugi sodobni prevodi Biblije prevajajo besedo na.os’ s »svetišče«?

8. Zakaj je jasno, da so tukaj mnogi biblijski prevajalci uporabili besedo »tempelj« namesto besede »svetišče«?

⁸ Očitno zato, ker so spoznali, da ta grška beseda tukaj ne označuje notranjosti templja s Svetim in Najsvetejšim, kamor je veliki duhovnik na letni dan sprave ali očiščenja nesel kri žrtev. Označevala je tempelj z vsemi njegovimi dvorišči ali preddverji.

9. a) Ali mora biti »velika množica« v nebesih, da bi služila Bogu v njegovem na-os’-u? b) Ali lahko ima na-os’ po Razodetju 3:12 omejen pomen?

⁹ Zato se lahko reče, da je »velika množica« v Božjem »templju« ali na.os’-u, čeprav niso v nebesih kot duhovna stvarjenja skupaj s 144 000 duhovnimi Izraelci, ki sestavljajo Božjo »malo čredo«. (Razod. 7:1—9, 15; Luk. 12:32) na.os’ lahko prav tako pomeni omejitev, ker se je Jezus Kristus obrnil k skupščini v Filadelfiji (Mala Azija) in rekel: »Kdor zmaga, ga bom napravil za steber v svetišču (na.os’) svojega Boga in ven ne pojde več; in bom zapisal nanj ime svojega Boga in ime mesta svojega Boga, novega Jeruzalema, ki prihaja z neba od mojega Boga, in svoje novo ime.« (Razod. 3:12, EI)

10. Na kakšen način se pokazuje v Razodetju 7:9—17, da »velika množica« ne pripada skupščini v tem omejenem na-os’-u?

¹⁰ V Razodetju 7:9—17 »velika množica« ni opisana na takšen način niti ni zanje rečeno, da bodo »stebri« v Božjem templju. Tisti, ki sestavljajo simbolične »stebre«, so 144 000 duhovni Izraelci iz dvanajsterih rodov.

11., 12. a) Kako se številčno omejena skupina duhovnih Izraelcev glede imena loči od »velike množice«? b) Zakaj po Razodetju 14:1—5 ime mesta, ki prihaja od Boga, ustreza 144 000?

¹¹ Za razliko od številne »velike množice« nosi ta številčno omejena skupina duhovnih Izraelcev na sebi napisani imeni Jezusa in njegovega Očeta. Na sebi imajo tudi napisano ime Božjega mesta, novega Jeruzalema, ki prihaja od Boga iz nebes. Kakor je bila gora Sion povezana s starim Jeruzalemom, tako je duhovni Sion povezan s tem novim nebeškim Jeruzalemom. V soglasju s tem je apostol Janez imel drugo vizijo o 144 000 duhovnih Izraelcih in je o tem napisal:

¹² »In videl sem: in glej, Jagnje (Jezus Kristus) je stalo na gori Sion in z njim stoštiriinštirideset tisoč njih, ki so imeli zapisano na svojih čelih njegovo ime in ime njegovega Očeta... In peli so kakor novo pesem pred prestolom ... in nihče se ni mogel naučiti pesmi razen onih stoštiriinštirideset tisočev, ki so bili odkupljeni z zemlje... Ti so bili odkupljeni izmed ljudi, kot prvenci za Boga in Jagnje.« (Razod. 14:1—5; EI)

13. a) Ali stojijo člani »velike množice« tako kakor 144 000 na nebeški gori Sion? b) Ali so »odkupljeni izmed ljudi kot prvenci za Boga in Jagnje«?

¹³ Ali te opisane posameznosti ustrezajo tudi mednarodni »veliki množici« iz Razodetja 7:9—17? Ne, ker ni nikjer o njih rečeno, da stojijo na nebeški gori Sion. (Hebr. 12:22) Niso med pevci te »nove pesmi« in zanje ni rečeno, da so »odkupljeni z zemlje« ali »odkupljeni izmed ljudi kot prvenci za Boga in Jagnje«. Zato člani »velike množice« pričakujejo, da bodo za vedno ostali na Zemlji in sodelovali pri njenem spreminjanju v raj. Ne pripadajo družbi 144 000 »odkupljenih«, ki je nastala ob binkoštih leta 33 n.št., torej tistega dne, ko je židovski veliki duhovnik daroval v templju Jeruzalema ‚prve sadove‘ pšenične žetve. Tega dne je večji Veliki duhovnik, Jezus Kristus, plačal s svojo krvjo odkupnino Bogu v nebesih in Bog ga je uporabil kot kanal, po katerem je isti dan izlil svetega duha na sto dvajset učencev in pozneje na približno 3000 Židov in židovskih proselitov, ki so se pokesali in krstili. (Dejanja apostolov 2. poglavje; Joel 2:28, 29; Hebr. 4:15, 16)

»PEČAT ŽIVEGA BOGA« DELA RAZLIKO

14. Kako »pečat« ločuje 144 000 od »velike množice«, čeprav so oboji v stanju rešitve?

¹⁴ Eno je treba upoštevati: 144 000 »odkupljenih« se loči od »velike množice« v belih oblačilih po tem, da imajo »pečat živega Boga«. V 7. poglavju Razodetja, kjer se govori o 144 000 duhovnih Izraelcih in o »veliki množici«, se pokazuje, da so samo 144 000 označeni »na čelih« s »pečatom« kot »služabniki našega Boga«. To pokazuje, da obstaja razlika tudi glede njihovega položaja v Božji končni ureditvi nebes in Zemlje. Ta razlika ostane, čeprav so oboji v stanju rešitve, ker člani »velike množice« kakor tudi 144 000 priznavajo Jezusa Kristusa kot »Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta«. (Jan. 1:29, 36; 1. Jan. 2:1, 2) S tem so tisti iz »velike množice« »oprali svoja oblačila in jih pobelili v krvi Jagnjetovi«. (Razod. 7:9, 14) To jim daje pravico, da obožujejo Jehovo v njegovem duhovnem templju, ki ga je ponazarjala celotna tempeljska zgradba starega Jeruzalema. (Jan. 4:21—24)

15. Kakšen čas, ki bo sprožil prošnjo za zaščito, se približuje in kakšen uničujoči vihar se še zadržuje, in zakaj?

¹⁵ Približuje se čas, ko bodo ljudje na splošno govorili utrjenim in oholim organizacijam zemeljske družbe: »Padite na nas in nas skrijte pred obličjem sedečega na prestolu, in pred Jagnjetovo jezo. Kajti prišel je veliki dan njune jeze, in kdo more obstati?« (Razod. 6:16, 17, EI) Vihar bo skoraj izbruhnil. To pokazujejo naslednje besede iz vizije: »Zatem sem videl (apostol Janez) štiri angele, ki so stali na štirih koncih zemlje in pridrževali štiri vetrove zemlje, da bi ne pihal veter ne po Zemlji, ne po morju, ne v kako drevo. In videl sem drugega (petega) angela, ki se je dvigal od sončnega vzhoda in je imel pečat živega Boga; zaklical je z močnim glasom štirim angelom, katerim je bilo dano škodovati zemlji in morju: ‚Ne škodujte zemlji, ne morju, ne drevju, dokler ne zaznamujemo služabnikov našega Boga na njih čelih.‘« (Razod. 7:1—4, EI)

16. Zakaj »velike množice«, čeprav ni zapečatena, ne bo prizadel vihar, ki bo nastal kot posledica Jagnjetove jeze?

¹⁶ Ne poroča se, da bi bil kdo iz »velike množice« zaznamovan s »pečatom živega Boga«, poroča se samo o 144 000 »služabnikih našega Boga«. Zakaj tedaj nihče od »velike množice« ne bo prizadet zaradi silovitega viharja, ki bo nastal, ko se bodo izpustili »štirje vetrovi« s štirih koncev Zemlje? Zakaj ti člani »velike množice«, ki niso zapečateni po končanem zapečatenju 144 000 ne bodo občutili »Jagnjetove jeze«? Tako je zato, ker so »oprali svoja oblačila in jih pobelili v krvi Jagnjetovi«. (Razod. 7:14) Oni sedaj sprejemajo blagoslove njegove odkupne žrtve, ker se očiščujejo greha s tem, da se umivajo v njegovi krvi, ki očiščuje greh. Ne iščejo zaščite pri globoko ukoreninjenih in mogočnih ureditvah slabotnih ljudi, temveč pri Bogu Jehovi in njegovem Jagnjetu podobnem Sinu, Jezusu Kristusu. Zato s hvaležnostjo vzklikajo: »Rešitev dolgujemo našemu Bogu, sedečemu na prestolu, in Jagnjetu!« (Razod. 7:9, 10, NS)

17. Komu je predana »velika množica« z ozirom na sporno vprašane o vesoljni oblasti, kje je v sveti službi, in komu služi?

¹⁷ Vse do končne rešitve najvažnejšega spornega vprašanja glede vesoljne oblasti ostajajo oni predani Jehovinemu kraljestvu pod Kristusom, Jagnjetom. »Zato so pred Božjim prestolom in mu služijo (la.treu’ein, grški glagol) noč in dan v njegovem svetišču (na.os’).« (Razod. 7:15) Združeni so s preostankom 144 000 zapečatenih »služabnikov našega Boga«, ki so še na Zemlji.

»IZ VELIKE STISKE«

18. Odkod, kot je rečeno, prihajajo pripadniki »velike množice« in kakšno vprašanje se o tem pojavlja?

¹⁸ »Rešitev«, ki jo doživlja »velika množica«, zajema tudi njen izhod iz tega, kar je napovedano v Razodetju 7:14: »To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike in so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi.« Besedo za besedo se prvotni tekst glasi: »Iz stiske velike.« (Kingdom Interlinear Translation) Kaj pa je ta »velika stiska«? Namesto besede »stiska«, beremo v drugih prevodih Biblije: »udarec«a, »nadlogab, »preganjanje«c, »pritisk«d, »Božja sodba«e. Toda v mnogih drugih prevodih najdemo besedo »stiska«.

19., 20. a) Kaj pomeni latinska beseda, iz katere izhaja beseda stiska? b) Kaj piše v Robertsonovem komentarju glede te besede v Razodetju 7:14 in kako je to besedo Jezus preroško uporabil?

¹⁹ Grška beseda, ki je tako različno prevedena, se glasi: thlip’sis. Pomeni slabo izkušnjo. Angleška beseda »tribulation« (po naše »stiska«), izhaja iz latinske besede tribulum, kar pomeni »mlatilna deska (sani)«.

²⁰ Izraz »velika stiska«, uporabljen v Razodetju 7:14, komentira Robertsonov Word Pictures in the New Testament, (zv. VI, str. 352, 353): »Očitno se pričakujejo velike stiske (Mat. 13:19; 24:21; Mar. 13:19), morda se misli na vrsto stisk, in to morda napoveduje končno sodbo.« Matevž 24:21 se nanaša predvsem na uničenje starega Jeruzalema leta 70. n. št. Takole beremo: »Zakaj takrat bo velika stiska (thlip’sis), kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo.« (EI) V Marku 13:19, EI beremo: »Zakaj tiste dni bo stiska (thlip’sis), kakršne ni bilo od začetka sveta, odkar ga je Bog ustvaril, do zdaj in je tudi več ne bo.« Ta stiska naj bi bila del »znamenja«, »ko naj bi se vse to spolnilo«. (Mar. 13:4, EI) »Vse to« vključuje tudi zaključek pečatenja 144 000 duhovnih Izraelcev. (Razod. 7:1—8)

21. Katera bistvena grška beseda je uporabljena v Septuaginti v tekstu Daniela 12:1 in kdo je Mihael?

²¹ V grškem prevodu Hebrejskih spisov, v Septuaginti, se beseda thlip’sis uporablja v Danielu 12:1, kjer se govori o istem dogodku: »Tisti čas nastopi Mihael, veliki knez, ki se poteguje za sinove tvojega ljudstva. To bo čas stiske (thlip’sis), kakršne ni bilo, odkar so narodi, do tistega časa.« (EI) Ime Mihael se po Razodetju 12:7 nanaša na oslavljenega Jezusa Kristusa.

22. Ali je »stiska« izraz Božjega nezadovoljstva z »veliko množico« in s kakšnim izgledom za prihodnost?

²² Iz vsega tega lahko vidimo, da »velika stiska« ni izraz Božje jeze ali nezadovoljstva proti »veliki množici« z namenom, da jo pokara in očisti njenih zvez s tem hudobnim sestavom stvari. Napovedana »velika stiska« je svetovna nesreča, zaključna »stiska« tega obsojenega sveta. To je simbolični vihar, ki ga zadržujejo štirje angeli na štirih koncih Zemlje do zapečatenja zadnjih članov 144 000 duhovnih Izraelcev kot »odkupljene« lastnine Boga Jehove, neprenosljivih »služabnikov našega Boga«. Izhod »velike množice« iz te »velike stiske« pomeni, da bodo preživeli.

23. Kaj bo tvorila preživela »velika množica« in kakšno upanje je pred njo?

²³ Kako razveseljiva bo prednost rešene »velike množice«, da še naprej ‚služi Bogu noč in dan v njegovem svetišču‘, v zemeljskih preddverjih te velike tempeljske ureditve! Nad njimi bo vzpostavljeno »novo nebo« in oni bodo začetek »nove zemlje«, kjer bo vladala neskončna pravičnost. (2. Petr. 3:13) Na očiščeni Zemlji bo vzcvetel novi raj in nobenega satana ne bo več, da bi poskušal navesti ljudi h kakršnikoli krivičnosti. Pred »veliko množico«, ki bo preživela »bitko velikega dne Boga vsemogočnega«, Harmagedon, je zares srečna bodočnost! (Razod. 16:13—16)

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 18]

Grška beseda na.os’ se pogosto nanaša na Najsvetejše, ki ponazarja sama nebesa

● Toda gradnja celotnega templja (na.os’) je trajala 46 let

● Po Božji obsodbi je bilo uničeno celotno svetišče (na.os’)

● Jezus je izgnal menjalce iz preddverja zunanjega dela templja (na.os’)

● Juda je vrgel trideset srebrnikov v zunanje svetišče (na.os’)

● ZATO odgovarjajoče temu »velika množica« služi Bogu v zemeljskem preddverju duhovnega templja

[Okvir na strani 21]

Maziljenih 144 000:

● so stebri v Božjem templju

● so »mala čreda« določenega števila

● na njih so napisana imena Očeta, Jagnjeta in novega Jeruzalema

● stojijo na nebeški gori Sion

● »odkupljeni so z Zemlje... od ljudi«

● so »prvenci za Boga in Jagnje«

● označeni s »pečatom živega Boga«

[Okvir na strani 21]

»Velika množica« ima prednost, da

● zbeži iz obsojenih posvetnih organizacij

● priznana stoji pred Božjim prestolom

● prinaša Bogu sveto službo v njegovem duhovnem templju

● preživi končno »stisko« tega obsojenega sveta

● postane temelj čiste družbe »nove zemlje«

● večno živi na rajski zemlji

[Slike na strani 20]

Ureditev Jehovinega templja

NOTRANJE SVETIŠČE

»VELIKA MNOŽICA« S PALMOVIMI VEJAMI

OLTAR Z DUHOVNIKI, KI SLUŽIJO