Bodite pogumni! Milenij je blizu!
»Na svetu imate bridkost; ali srčni bodite, jaz sem svet premagal!« (Janez 16:33)
1. Zakaj morajo biti Jezusovi učenci zelo pogumni?
TO so bile Jezusove poslovilne besede, ko je svojim učencem dajal nasvete in govoril glede svoje aretacije in usmrtitve. Pokazal je hrabrost v veliki meri in želel, da bi jo pokazovali tudi njegovi nasledniki. Morali so biti zelo hrabri, saj jim je Jezus pravkar rekel: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil nego vas. Ko bi bili od sveta, svet bi svoje ljubil; ker pa niste od sveta, zato vas svet sovraži. Spominjajte se besede, ki sem jo vam jaz rekel: Hlapec ni večji od gospodarja svojega. Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas; če so mojo besedo ohranili, ohranijo tudi vašo. Ali to vse vam bodo delali zavoljo imena mojega, ker ne poznajo tega, ki me je poslal.« (Jan. 15:18—21)
2. Kaj vse obsega hrabrost, ki je podobna Kristusovi? (Primerjaj Psalm 27:13, 14; 31:24)
2 Kaj vse pa vključuje pogum, ki je podoben Kristusovemu? Ali pomeni »bojno« pripravljenost, kakor jo pokazujejo vojščaki v vroči bitki? Ne, pomeni več kot to. Krščanska hrabrost zahteva pokazovanje zgledne moralne moči ob vsakem času. Zahteva, da trdno podpiramo Božje kraljestvo v vseh in vsakršnih okoliščinah. Zahteva odločnost, vztrajnost in nepopustljivo lojalnost do pravičnih načel. Prava hrabrost je odločna in pozitivna glede napredovanja in uspeha celo takrat, ko se sooči z navidezno nepremagljivimi nasprotovanji in težavami. Obsega vztrajnost, kakršno je pokazoval apostol Pavel, ko je rekel: »Eno pa delam: Pozabivši, kar je zadaj, a vzpenjajoč se po tem, kar je spredaj, hitim proti cilju.« (Fil. 3:13, 14)
PRIMER DANIELOVE HRABROSTI
3. Kakšno zgledno hrabrost so pokazali Daniel in njegovi tovariši glede hrane in pijače?
3 Božja beseda je polna poročil o veliki hrabrosti, ki so jo pokazovali zvesti služabniki pri soočenju s preizkušnjami vere. Božji prerok Daniel je bil eden teh, ki je ob številnih priložnostih pokazal takšno hrabrost. Kot mladenič, zasužnjen v Babilonu, se je »namenil v srcu, da se ne bo omadeževal s kraljevo jedjo in z vinom, ki ga je kralj pil«. V tem sklepu so se mu pridružili Sadrah, Mesah in Abednego. (Dan. 1:8—19) To je zahtevalo pogum, podobno kakor danes mlade Jehovine priče v nekaterih deželah potrebujejo hrabrost, kadar na primer v šoli odklonijo obroke hrane, ki vsebuje kri. (Dej. ap. 15:28, 29)
4. Kakšen odličen zgled imajo danes mnogi mladi ljudje v tretjem poglavju Danielove knjige? (Rimljanom 15:4)
4 Pozneje, ko so trije Danielovi prijatelji zavzeli trdno stališče glede malikovanja, je Daniel brez dvoma potrdil njihovo lojalnost. Pod navdihnjenjem je nadrobno poročal o tem dogodku, nam za opomin v teh kritičnih dneh. (Dan. 3. poglavje)
5. a) Zakaj je moral Daniel biti pogumen, da je govoril Nebukadnezarju in pozneje Belsazarju? b) Zakaj se podobna hrabrost danes zahteva od Jehovinih prič?
5 Daniel je moral biti pogumen, da je stopil pred mogočnega babilonskega Nebukadnezarja in mu razložil njegove sanje — posebej še takrat, ko je Danielovo prerokovanje pokazovalo na končni propad babilonskega kraljestva in ponižanje kralja. (Dan. 2:36—38, 44, 45; 4:24, 25, 33) Ko se je v času Belsazarjeve malikovalske pojedine pojavila Jehovina roka in pisala na zid kraljevske palače, je Daniel moral biti zelo pogumen, da je obvestil kralja in njegove plemiče, da je veliki Babilon uničen in da je oblast prevzela Medo-Perzija. (Dan. 5:1—6, 17—28) Podobno se tudi danes zahteva od mnogih Jehovinih prič hrabrost, da neustrašeno govore, da bo Bog izvršil obsodbo nad Babilonom velikim in drugimi obsojenimi sestavi. (Razod. 16:12—16, 19)
V LEVJI JAMI
6., 7. a) Zakaj je postal Daniel pomembna oseba Darijeve vladavine? b) Kako edino so lahko njegovi sovražniki našli povod proti njemu? c) Kakšne podobne situacije se pojavljajo v našem času?
6 Daniel in njegovi tovariši so se močno opirali na Jehovo, ko so bili v stiskah. (Dan. 2:17, 18) Daniel je moral ponovno pokazati neomahljiv pogum v zvezi z molitvijo. Babilon je padel in Darij Medec je vladal Medo-Perziji, četrti svetovni sili po biblijskem poročilu. Zaradi »izrednega duha«, ki mu ga je podaril Bog, je Daniel kasneje prekašal vse ostale uradnike v kraljestvu. Ti pomembni možje so postali ljubosumni na Danielovo modrost in položaj in so gledali, kako bi ga uničili. Toda vedeli so, da ne morejo najti nobene pretveze, razen česa v zvezi »zoper njega v postavi njegovega Boga«. (Dan. 6:1—15)
7 Ker so vedeli za Danielov običaj zahvaljevanja Bogu trikrat dnevno, so zarotniki pregovorili kralja, da je izdal povelje, po katerem bi vsakogar, ki bi v tridesetih dneh molil k drugemu bogu ali človeku razen h kralju, vrgli v levjo jamo. Ta odredba je postala nespremenljivi zakon Medijcev in Perzijcev. (Dan. 6:6—9) To je podobno današnjemu stanju v mnogih deželah, kjer so nepomembni uradniki ali duhovniki prizadeti, ker Jehovine priče nočejo biti del tega sveta ali popustiti v svoji službi za Kraljestvo, in ker so ljubosumni, da Bog blagoslavlja njihovo delo. Zato poskušajo »pridobiti« Priče in jih odtegniti od njihove aktivnosti. Ti nasprotniki dobro vedo, da so Jehovine priče običajno najbolj zakonu poslušne in poštene osebe. Zato v svoji zvitosti sprožijo sporna vprašanja, ki vključujejo malikovalske ceremonije in pozdrave ter vzklikanje patriotskih gesel, kot so bila »Heil Hitler«, »Viva Franco« in podobno.
8. Kako danes zveste Priče posnemajo Danielov nepopustljiv zgled?
8 Kakšen živ zgled nam je zapustil Daniel za soočanje s takšnimi spornimi vprašanji! Poročilo nam pove: »In ko je Daniel zvedel, da je spis podpisan, je šel v hišo svojo (imel pa je v zgornji sobi svoji odprta okna proti Jeruzalemu) in je trikrat vsak dan padel na kolena in molil in se zahvaljeval pred Bogom svojim prav kakor je delal poprej.« (Dan. 6:10) Ni prenehal oboževati Jehove. Podobno tudi sodobne zveste Priče ne prenehajo oboževati Boga samo zato, ker bi jim neki diktator prepovedal ali omejil njihovo krščansko dejavnost. Morda morajo delati previdno, tako da ne gredo od hiše do hiše ali oznanjujejo samo s pomočjo Biblije ali celo samo priložnostno. Toda oboževanje izvajajo naprej! Ne morejo prenehati ‚govoriti o tem, kar so videli in slišali‘. (Dej. ap. 4:20)
9. Kako je bil Daniel zaščiten in kakšna spodbuda je to za danes?
9 Ker je Daniel ostal na poti čistosti, so ga vrgli v levjo jamo. Ali je to pomenilo, da ga je njegov Bog zapustil? Ne, nikakor! Jehova tudi danes ne pozabi svojih Prič, kadar jih zapirajo. Daniela ni zapustil niti kralj Darij, ki je »prebil noč ob postu« — verjetno je molil k Danielovemu Bogu. Jehovina zaščita je bila gotovo močnejša od nespremenljive odredbe medo-perzijskega zakona. Ko je naslednje jutro kralj hitel k levji jami, da bi vprašal Daniela, če ga je njegov Bog, ‚ki mu je vztrajno služil‘, rešil, mu je Daniel lahko odgovoril: »Moj Bog je poslal svojega angela, in zaprl je žrela levom. Niso me poškodovali, ker sem bil pred njim nedolžen. Tudi zoper tebe, o kralj, nisem krivično ravnal.« (Dan. 6:18—22, 23, EI)
10. Kako lahko Jehovino ljudstvo kljubuje zvijačam »rjovečega leva«, satana?
10 Molitev je danes prav tako važna kakor je bila v Danielovem času, in kako učinkovita je lahko! Čeprav morda Jehovinih prič danes ne mečejo v dobesedne levje jame, živijo v svetu, kjer njihov nasprotnik (hudič) »hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil«. Kaj pa morajo delati kristjani, kadar se soočijo s preganjanji in drugimi preizkušnjami? Biti morajo pogumni. Morajo se ponižno podložiti težkim okoliščinam in moliti, prepričani, da tudi njihovi bratje in sestre zanje prisrčno molijo. Apostol Peter daje dober nasvet: »Vse svoje skrbi preložite nanj, zakaj on (Bog) skrbi za vas. Trezni bodite, čujte: ... Ustavite se mu (satanu) trdni v veri in vedite, da so vaši bratje po svetu v istem trpljenju. Bog vse milosti pa ... vas bo po kratkem trpljenju sam spopolnil, utrdil, okrepil in postavil na (trden) temelj. Njemu slava in moč na vekov veke.« (1. Petrov 5:6—11, EI)
11. Katere sodobne primere imamo za to, da Jehovine priče preživijo »levje« jame?
11 Mnogo je sodobnih primerov Jehovinih prič, ki so bili takorekoč vrženi v »levjo jamo«. Levom podobni služabniki »rjovečega leva«, satana, stalno delajo na tem, da uničijo Božji narod. Toda njegove priče vztrajno molijo, svoje breme naslanjajo na Jehovo in so trdni v veri. Za primer lahko vzamemo deklico iz Rodezije, ki so jo starši dobro vzgojili po temeljnih načelih Biblije. Nekega dne so jo zajeli gverilci. Njeni starši so se bali zanjo, ker so gverilci navadno izvrševali nasilje ali prevzgajali najstniška dekleta. Vse, kar so starši lahko storili, je bila molitev za njeno varnost. Čez nekaj dni se je vrnila domov nedotaknjena. »Se ti je kaj zgodilo?« so jo starši vprašali. »Samo oznanjevala sem jim,« je pojasnilo dekle. Zato so jo poslali domov. Pozneje je prišel vodja gverilcev v vas in poiskal njene starše. Rekel jim je, da je želel spoznati starše tako dobro poučene in vzgojene deklice.
12. S kakšno gorečo molitvijo se lahko vedno obrnemo k Jehovi in s kakšnim zaupanjem?
12 Kako resnično skrbi Jehova za svoje služabnike, ki molijo kakor David: »O Jehova, Bog moj, v tebi imam zavetje, reši me vseh preganjalcev mojih in oprosti me, da ne zgrabi sovražnik kakor lev duše moje in je ne raztrga, ko ni pomočnika.« Včasih morda res pomislimo, da je naša duša »med levi«, ko smo med tistimi, ki so »razkačeni« in so »zobje (ljudi) sulice in pšice, in jezik njih je oster meč«. Toda če goreče molimo k Jehovi in če iščemo zavetje v senci njegovih kril, bomo lahko v preizkušnjah ohranili našo čistost. (Ps. 7:1, 2; 57:1—4) Kakor Daniel, lahko tudi mi z ‚vero mašimo levom žrela‘. (Hebr. 11:33)
V »ČASU STISKE«
13. a) Zakaj je Daniel potreboval moč v času vladavine Cira? b) Kakšen podoben pogum potrebujejo danes Jehovine priče?
13 Pozneje, med vladavino kralja Cira, se je Danielu prikazal v viziji angel in ga krepčal z besedami: »Ne boj se, mož dragi in ljubljeni! mir tebi, bodi močan, bodi, pravim, močan!« (Dan. 10:1—19) Daniel je potreboval pogum, da bi prejel in zapisal mogočno prerokbo, ki mu jo je zatem dal angel, ki je zapisana v 11. in 12. poglavju Daniela. Tudi od Jehovinih prič se zahteva hrabrost, da ostanejo ločene od sveta med izpolnjevanjem končnega dela te prerokbe, ki opisuje bitko med »severnim in južnim kraljem« v tej atomski dobi.
14. a) Kaj istoveti Mihaela kot Gospoda Jezusa Kristusa? b) Kako lahko črpamo pogum iz poročila v 12. poglavju Daniela?
14 Danielova knjiga nekajkrat omeni Mihaela, čigar ime pomeni »Kdo je kakor Bog?«. (Dan. 10:13, 21) Ta veliki knez predstavlja Jezusa Kristusa, ki nastopa za opravičenje Jehovine suverenosti. Ko je govoril o tem ‚času konca‘, je angel rekel Danielu: »Tisti čas nastopi Mihael, veliki knez, ki se poteguje za sinove ljudstva tvojega; in bo čas stiske, kakršne ni bilo, odkar je narod, do tistega časa. A v tistem času bo oteto ljudstvo tvoje, vsak, kogar najdejo zapisanega v knjigi.« (Dan. 12:1, 4) Bodimo zelo pogumni, da storimo vse, kar zahteva Danielov Bog od nas, vse dokler ta »čas stiske« ne odstrani satanovega hudobnega sveta. Takrat se bo začel veličasten dan Jezusove tisočletne vladavine. »Mnogi iz teh, ki spe v prahu zemlje, se bodo prebudili« z upanjem na večno življenje na Zemlji. Tudi hrabri Daniel bo »vstal, da prejme delež svoj ob koncu dni«. (Dan. 12:2, 9, 13)
»BODI MOČAN IN SRČEN«
15., 16. a) Kdaj v preteklosti je Danielovo ljudstvo, Izrael, potrebovalo pogum? b) Kako se lahko krepi pogum Božjega ljudstva danes, kakor se je krepil Izrael?
15 Božje ljudstvo stoji danes neposredno pred vrati milenija. Stanje se lahko primerja s tistim, v katerem je bilo Danielovo ljudstvo, Izrael, v daljnji preteklosti. To je bilo tedaj, ko so taborili na obali reke Jordan, pripravljeni, da vstopijo v obljubljeno deželo. Cilj je bil na vidiku, toda preizkušnje in težave so bile še pred njimi. Bil je potreben pogum. Zato je drugi znani Jehovin prerok, ostareli Mojzes, takole govoril Izraelu: »Bodite močni in srčni, ne bojte se in ne prestrašite se vpričo njih (vaših sovražnikov); zakaj Jehova, tvoj Bog, on je, ki gre s teboj; ne odtegne se ti in te ne zapusti.« Mojzes je podobno opozoril tudi svojega imenovanega naslednika Jozuo: »Bodi močan in srčen.« (5. Moj. 31:1)
16 Zares je moral biti ves narod zelo pogumen in zato je dal Mojzes navodila duhovnikom, Levitom in starešinam v Izraelu glede tega, kar se je naredilo vsako sedmo leto na praznik šatorov. Rekel je, da morajo vsi narediti naslednje: »Zberi ljudstvo, može in žene in otročiče in tujce, ki so v tvojih mestih, da bi čuli in da bi se učili bati se Jehove, Boga vašega, in paziti, da izpolnjujejo vse besede tega zakona.« (5. Moj. 31:9—12) Za uspeh tega ljudstva je bilo bistveno poslušati, učiti se in spoštovati Jehovin zakon, in to je neobhodno potrebno tudi danes za Božje ljudstvo, če si hoče pridobiti hrabrost, ki mu bo omogočila, da preživi konec sveta.
17., 18. Kaj je potrebno, da je nekdo lahko »močan in hraber«, in zakaj bi naj krščanski starešine temu posvetili posebno pozornost?
17 V tem, za Izraelce kritičnem času, je bilo neobhodno potrebno, da starešina Jozue pokaže zgledni pogum, kakor je to danes potrebno za starešine v krščanskih skupščinah. Zato bi morale Jehovine besede, namenjene neposredno Jozui, ki podpirajo to, kar je pred tem rekel Mojzes, pritegniti našo pozornost: »Bodi močan in hraber! ... Bodi torej prav močan in hraber. ... Ne straši se in ne plaši! Kajti Jehova, tvoj Bog, je s teboj pri vsem, česar se boš lotil.« (Jozua 1:6, 7, 9, EI) Jehova je rekel Jozui, kaj zahteva od njega: da je »močan in hraber« in da postopa v vsaki situaciji modro. Kaj to pomeni? Naj nam na to odgovori Pismo:
18 »Ta knjiga postave naj ne gre od tvojih ust, temveč jo premišljaj dan in noč, da bi si prizadeval delati po vsem, kar je pisano v njej; zakaj tedaj storiš uspešno svojo pot, tedaj ti pojde po sreči.« (Jozua 1:8)
19., 20. Kaj bomo končno dosegli, če bomo »močni in srčni«?
19 Kaj je bil končni rezultat modrega Jozuetovega postopanja skupaj s pogumno poslušnostjo naroda? Po vseh premaganih ovirah, zatem ko je dal Jehova Izraelcem zmago nad sovražniki in ko se je ljudstvo končno naselilo v deželi, ‚kjer teče mleko in med‘, je Jozue lahko spodbudil svoje ljudstvo, rekoč: »Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril Jehova, Bog vaš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila.« (Jozua 5:6; 23:14)
20 Ko bo Jehovino pogumno ljudstvo sodobnega časa končno izšlo iz katastrofalnega »časa stiske« in vstopilo v miroljubno tisočletno Kristusovo vladavino, se bodo izpolnile Jehovine obljube v še večjem obsegu in za vedno. Zato bodimo vsi »močni in srčni«, da bi preživeli »čas stiske« in vstopili v milenij, ki je pred nami!