Vztrajati v upanju na tisočletno kraljestvo
»Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njena veja omladi in požene listje, veste, da je blizu poletje. Tako tudi vi: kadar ugledate, da se te reči gode, vedite, da je on blizu, pri vratih.« (Marko 13:28, 29)
1., 2. a) Kaj je posvetni vodja rekel o vojni in miru? b) Kakšno upanje pa je obljubil Jezus? (Primerjaj Lukež 21:29—31)
»V dobi vodikove bombe ni več neke pomembne razlike med splošno vojno in vsesplošnim samomorom.« To je rekel predsednik Združenih Držav, ko se je vrnil s podpisovanja SALT pogodbe s Sovjetsko zvezo. Pokazal je tudi, da svet živi v »somraku miru«, soočen s strašnim pričakovanjem »katastrofalne nuklearne vojne, vojne, ki bi v strahotah, uničenju in smrti prekosila vse vojne dolge in krvave človeške zgodovine.« Bo to povzročilo vsesplošni samomor? Poglejmo, kaj nam na to po knjigi Marka odgovarja »Sin človekov«, Jezus Kristus.
2 V napovedovanju dogodkov našega dvajsetega stoletja je Jezus Kristus uporabil smokvo, ki so se ji ‚veje omladile in pognale listje‘ — kot dokaz, da je poletje blizu. (Marko 13:28, 29) To se ujema z Jezusovim prihodom, da izvrši sodbo. Tej sodbi sledi »tisoč let«, v katerih satan ne bo več zapeljeval narodov. (Raz. 20:2, 3)
3. a) Kako je na ljudi vplivalo to, ‚kar se dogaja‘ po Jezusovih besedah? b) Kako bi naj na te dogodke gledali Jezusovi učenci?
3 Toda to, »da se te reči gode«, ni prijetno. Ko jih je Jezus napovedoval, nas je spodbujal z besedami: »Kadar pa zaslišite boje in glasove o bojih, ne ustrašite se: zakaj to mora biti, ali to še ni konec. Kajti vstane narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; potresi bodo po krajih, in lakote. Začetek nadlogam je to.« (Marko 13:4, 7, 8) Tako Jezusove učence niso preveč vznemirili zastrašujoči dogodki na Zemlji, odkar so se leta 1914 iztekli »časi narodov«. (Luk. 21:24—28) Vsi ti dogodki pokazujejo, da je Jezus Kristus, Sin človekov »blizu, pri vratih,« in da bodo njegovi zvesti obujeni nasledniki kmalu vladali z njim kot kralji »tisoč let«. (Mat. 24:33; Razod. 20:4)
»VARUJTE SEBE«
4. Zakaj so morale Jehovine priče pogosto več trpeti kot ostali in kaj je o tem rečeno v Marku 13:9?
4 Skupaj z mnogimi drugimi ljudmi so Jehovine priče prenašale »boleče nadloge«. Včasih so morale prenesti več kakor drugi, ker je to čas, ko je satan še posebno jezen na tiste, »ki hranijo zapovedi Božje«. (Razod. 12:12, 17) Jezus govori o tem, ko pravi: »Vi pa varujte sebe! Kajti izročali vas bodo sodiščem in v shodnicah vas bodo pretepali in pred vladarje in kralje vas postavljali zavoljo mene, njim za pričevanje.« (Marko 13:9)
5. Kaj doživljajo Jehovine priče od leta 1914, ko hitijo naproti tisočletnemu kraljestvu?
5 Kako resnične so se izkazale te besede v razdobju po letu 1914! Mnogi narodi, ki so sodelovali v prvi svetovni vojni, so zapirali in preganjali vestne biblijske raziskovalce. Val preganjanja je zajel — toda ni jih uspel uničiti — Jehovine priče v Nemčiji med leti 1930 in 1940. Med drugo svetovno se je večina narodov sveta pridružila sovražnim akcijam proti Jehovinim pričam. Toda kljub temu da so morali trpeti, je bilo in je še pred temi kristjani svetlo upanje na blagoslovljeno tisočletno vladavino; še naprej hitijo temu srečnemu času naproti. (Razod. 20:6)
6. a) Kakšno »pričevanje« je dolžno dati Jehovino ljudstvo? b) V kakšnem obsegu se prerokba iz Marka 13:10 izpolnjuje v našem času?
6 Vse do danes mora Jehovino ljudstvo pred sodišča in vladarje v mnogih deželah »njim v pričevanje«. Tako je zato, ker so Božji služabniki v prvi vrsti predani Kristusovemu kraljestvu in, kakor je rekel Jezus o njih, »niso del tega sveta«. (Jan. 18:36) Tako je tudi zato, ker goreče sodelujejo v izpolnjevanju naslednjih besed Jezusove prerokbe: »In med vsemi narodi se mora poprej oznaniti evangelij.« (Marko 13:10) Se to izpolnjuje od leta 1914 dalje? Vsekakor! Ne po človeški moči, temveč s pomočjo Božjega duha Jehovine priče oznanjujejo in pridobivajo učence po vsej Zemlji. Danes več kot dva milijona Prič »po vsem naseljenem svetu« oznanjuje upanje na tisočletno kraljestvo. (Zah. 4:6; Rim. 10:18)
7. Kako Jehovine priče občutijo pomoč Božje delujoče moči? (Iza. 40:28—31)
7 S svojo delujočo močjo Bog presenetljivo podpira svoje ljudstvo, ker še naprej srečuje situacije, ki jih je Jezus v nadaljevanju opisal: »Kadar pa vas popeljejo, da vas izroče, ne skrbite naprej, kaj bi govorili, temveč kar vam bo dano tisto uro, to govorite; ker niste vi, ki govorite, ampak sveti duh. Izdajal pa bo brat brata na smrt in oče sina, in otroci bodo vstali zoper roditelje in jih bodo morili. In vsi vas bodo sovražili zaradi imena mojega.« (Marko 13:11—13)
8. Kako »sveti duh« često pomaga Božjemu ljudstvu v stiski?
8 V teh dneh, ko se izpolnjuje Jezusov »znak«, imamo mnogo primerov, da je Jehova dal in še vedno daje »svetega duha« in vodstvo, ko je to najbolj potrebno. (Marko 13:4) Jehovino pričo, zvestega potujočega nadzornika, so pred nedavnim zaradi oznanjevanja »dobre vesti« aretirali in nameravali usmrtiti. Toda ugovarjal je in zahteval, da mu dajo najprej priložnost zagovora. Ko so mu obljubili sodno preiskavo, je zahteval sodnega zapisnikarja. S pomočjo Jehovinega duha je dal nadzornik čudovito pričevanje o Kraljestvu, citiral je mnoge biblijske stavke. Vse to so zapisali v sodni zapisnik. Kljub temu so ga obsodili na smrt, toda izjavil je pred sodiščem, da mu daje zakon pravico pritožbe. Dovolili so mu, da se je pritožil na osnovi zapisanega sodnega poročila. Višje sodišče je razveljavilo obsodbo in nadzornika osvobodilo, da je lahko naprej oznanjeval Božje Kraljestvo. Sveti duh mu je pomagal, da je zmagal! (Primerjaj Dej. ap. 4:13, 31; 5:32.)
9. Kakšni problemi so se pojavili in bili premagani v zvezi z družinskimi člani?
9 Kakor je Jezus napovedal, postanejo včasih neverni člani družine preganjalci. Zgodi se, da uporni otroci izdajo svoje starše, kakor se je zgodilo v taborišču za ubežnike v Afriki. Tudi v relativno mirnih deželah so se morale včasih Jehovine priče soočati z ogorčenim nasprotovanjem zakonskega partnerja ali drugih družinskih članov. Če obzirno oznanjujejo in se ljubeče trudijo pomagati takšnim nasprotnikom, vse takšne Priče krepi zagotovilo, da bo ‚rešen tisti, ki bo vztrajal do konca‘. (Marko 13:13; primerjaj Marko 10:28—30; 1. Petrov 3:1—4.)
SPOZNATI »GNUSOBO RAZDEJANJA«
10. Kakšno vprašanje nastaja v zvezi z Markom 13:14?
10 Vsi, ki hrepenijo po prihajajočem tisočletnem kraljestvu, so globoko vključeni v izpolnitvi Jezusovih besed: »A kadar ugledate gnusobo razdejanja, da stoji, kjer ne bi smela (kdor bere, naj razume!), tedaj naj tisti, ki so v Judeji, zbeže na gore.« (Marko 13:14) Kaj je ta »gnusoba razdejanja«?
11. a) Kako sta se Božje kraljestvo in »gnusoba razdejanja« pokazala kot nasprotna? b) Zakaj je z Jehovinega gledišča osmi kralj »gnusen«?
11 »Gnusoba razdejanja« je nasprotje »kraljestva sveta Gospoda našega (Boga Jehove) in Kristusa njegovega«, ki se je rodilo na nebu leta 1914. (Razod. 11:15—12:12) To kraljestvo je preroško opisano kot »prekrasna višina« in »sijajna lepota«. (Ps. 48: 2, 3, EI; 50:2, EI) Toda narodi so se takoj začeli jeziti na Kraljestvo. (Ps. 2:1—6) Hitro so osnovali »osmega kralja«. V biblijski knjigi Razodetje se tega posvetnega kralja opisuje kot nekaj zares ‚gnusnega‘ — kot ‚zver, rdečo kot škrlat, polno bogokletnih imen‘, s sedmimi glavami in desetimi rogovi. (Razod. 17:3, 8) Kako »ostuden« je ta kralj z Božjega gledišča! Proglasil se je za sposobnega, vzpostaviti »mir in varnost« — nekaj, kar lahko stori za človeštvo edino oslavljeno Kristusovo kraljestvo. (Iza. 9:6, 7; primerjaj 1. Tesaloničanom 5:3.)
12. Kako je Babilon veliki prišel v Božjo nemilost in kakšen bo njegov konec?
12 Kdo pa je o tem človeškem kralju postavil takšno oholo trditev? Posebej še duhovništvo krščanstva! Decembra leta 1918 je Zvezni svet Kristusovih cerkva v Ameriki postavil takratno obliko »osmega kralja« za »politični izraz Božjega kraljestva na Zemlji«. Še pred nedavnim, leta 1965, je papež Pavel VI. izjavil, da je »osmi kralj« »zadnje upanje za enotnost in mir«. Vse do letošnjega leta se papeži in cerkveni dostojanstveniki trudijo, da bi si pridobili naklonjenost »osmega kralja«. Toda kam spada to duhovništvo? Povezano je z religiozno »nečistnico«, opisano v Razodetju kot »Babilon veliki, mati nečistnic in gnusob zemlje«. (Razod. 17:1, 3—6) Kot svetovno kraljestvo krive religije sodeluje ta razuzdana »žena« s posvetnimi voditelji, ker veruje v osmega kralja, »zver«, prisvojila si je celo pravico, da ‚sedi kot kraljica‘ na »zveri« in jo vodi. (Razod. 18:7) Toda prav takrat, ko bo izgledalo, da ‚dobro sedi‘ na svojih posvetnih »ljubimcih«, jo bo temeljnih »deset rogov« osmega kralja ‚zasovražilo kot nečistnico in jo naredilo pusto in nago‘ ter jo dokončno uničilo. (Razod. 17:16)
13., 14. a) Zakaj moramo sedaj ugotoviti, če je naš »beg v gore« dokončen? b) Kakšen dokaz imamo za to, da še vedno mnogi poslušajo zapoved iz Razodetja 18:4?
13 Z očmi vere in razumevanja lahko kristjani celo sedaj vidijo, da »gnusoba razdejanja« — osmi kralj — »stoji, kjer ne bi smel,« in z »rogovi« preti ‚svetemu mestu‘, krščanstvu. (Mar. 13:14; Mat. 24:15) Približuje se konec krive religije! Napačno je izračunala, ko je zaupala tej »ostudni« zveri! Kaj bi moral narediti bralec, ko to spozna? Jezus odgovarja: »(Naj) zbeže na gore.«
14 Na srečo tisti v Judeji niso odlagali s svojim begom v Jehovine zaščitne »gore« izven tega področja. Podobno tudi danes v 205 deželah in področjih po svetu Jehovine priče opozarjajo na skorajšnji konec tega sestava stvari. Poslušali so glas, ki govori iz nebes: »Izidite iz nje (Babilona velikega), ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib; kajti grehi njeni so se nakopičili do neba, in Bog se je spomnil krivic njenih.« (Razod. 18:4, 5) Jehovino ljudstvo ‚ni del tega sveta‘. (Jan. 15:19) Tisočeri nadalje bežijo, kakor nam pokazuje skupno število 416.167 krščenih v zadnjih treh letih.
NUJNOST
15. Kako lahko nasvet iz Marka 13:15, 16 uporabimo v svojem življenju?
15 Poudarjajoč nujnost ob »koncu« tega sestava stvari Jezus nadaljuje: »Kdor je na strehi, ne stopaj doli in ne hodi noter, da bi kaj vzel iz hiše svoje; in kdor je na polju, naj se ne vrača, da vzame plašč svoj.« (Mar. 13:15, 16) Kadar je v biblijskem času pretila kakšna katastrofa, je bilo nespametno, če bi iz gornje sobe šel po stopnicah v notrajnost hiše, da bi vzel svoje stvari. Največkrat je moral pobegniti preko sosednjih streh. Enako bi se poljedelec, ki je na polju oblečen v delovno obleko, podajal v nevarnost, če bi se vračal v vas po boljšo obleko. Podobno je danes: Rešitev najdemo tako, da zbežimo k Božjemu Kraljestvu in vztrajno dajemo interese kraljestva na prvo mesto v življenju — ne pa, da bi poskušali reševati materialne stvari iz tega obsojenega sveta. (Primerjaj Lukež 9:62; 12:22—31; 17:31, 32.)
16. a) Za koga bo še posebej težko, ko bo izbruhnila končna »stiska«? b) Kakšno tolažilno upanje imajo lahko nasprotno temu bogaboječi starši?
16 Zatem pravi Jezus: »Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh!« (Marko 13:17) Takim ženam je bilo silno težko, ko so leta 70. n. št. cesarske čete Rima uničile Jeruzalem. Tudi čas končne »stiske« na Zemlji bo zelo težak za tiste družine, ki prezirajo Jehovino pripravo za rešitev. Bogaboječi starši, ki se trudijo vzgajati svoje otroke »v strahu in svarjenju Jehovinem«, lahko k sreči pričakujejo, da bodo njihovi poslušni otroci prišli pod družinsko okrilje, kar bo zanje pomenilo rešitev. (Efež. 6:4; primerjaj 1. Korinčanom 7:14). Toda preživeti ne bo lahko, kakor pokazujejo nadaljnje Jezusove besede:
17. a) Kaj lahko pričakujemo od »zime« in »stiske«? b) Kako lahko sedaj modro postopamo in s kakšnim upanjem glede bodočnosti? (Iza. 26:20, 21)
17 »Molite pa, da ne bo (vaš beg) pozimi. Kajti tisti dnevi bodo stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarjenja, katero je ustvaril Bog, do sedaj in je tudi ne bo. In ko ne bi bil Jehova prikrajšal teh dni, ne bi se rešil noben človek; ali zavoljo izvoljencev, ki jih je izvolil, je prikrajšal te dni.« (Mar. 13:18—20) Kot posamezniki lahko zamudimo priložnost, tako da oklevamo z begom v ugodnem času, kakor je poletje, in odlagamo z njim do zime, »stiske«. V tem nenavadnem času nihče ne more pričakovati normalnega življenja. Danes je modro zbežati na stran Božjega kraljestva in ostati tam, tako da živimo požrtvovalno življenje v korist interesov Kraljestva. (Marko 8:34—36; Mat. 6:33) Medtem ko se soočamo z največjo od vseh stisk, smo lahko hvaležni, da nam Jezus zagotavlja, da bo Jehova »prikrajšal dni«, da bi rešil »meso« tistih, ki so mu predani — »izvoljene«, ki bodo pozneje vladali s Kristusom, in tiste iz »velike množice«, ki bodo jedro živečih na Zemlji v tisočletnem Kraljestvu. (Razod. 5:9, 10; 7:4, 9—17)
18. Zakaj lahko pričakujemo, da bo prišlo do viška »tesnobe« med narodi? (Izaija 45:18)
18 Zatem ko je opozoril na »lažne kristuse in lažne preroke«, od katerih so se mnogi pojavili v teh poslednjih dneh, se je Jezus obrnil k zastrašujočim znakom na nebu in k ‚veliki moči in slavi‘, ko bo prišel kot »Sin človekov«, da bo sodil in zbral izvoljene za rešitev. (Mat. 24:24; Mar. 13:26) Pomanjkanje hrane, goriva in drugih neobhodno potrebnih proizvodov in neprestano kopičenje orožja za masovno uničevanje bo brez dvoma v ljudeh povečalo ‚strah in tesnobo‘, medtem ko pričakujejo to, ‚kar ima priti čez ves svet‘. (Luk. 21:25, 26) Če bodo ti narodi ubrali samomorilsko pot z vsesplošno jedrsko vojno ali ne, bomo videli, toda oni ne morejo in ne bodo zbrisali človeštva s površine Zemlje! »Izvoljenim« in njihovim sodelavcem je trdno obljubljena rešitev. (Luk 21:28; Mat. 24:21, 22)
19. Kaj lahko pričakujemo v skorajšnji prihodnosti?
19 Zares so te »bolečine« prinesle človeštvu mnogo žalosti, odkar se je ‚dvignil narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu‘ v svetovni vojni. (Mar. 13:8) Toda Jezus nam zagotavlja, da lahko enako kakor prihod poletja spoznamo po mladem listju, ki ga požene smokev, tako pokazuje ‚to, kar se dogaja‘, da bo kmalu prišlo do viška, ko bo prišel Jezus sodit. Takole pravi: »Resnično vam pravim, da ne preide ta rod, dokler se vse te reči ne zgode!« (Mar. 13:21—27, 30, 31) Še več, v Razodetju, ki ga je Jezus dal pozneje apostolu Janezu, nam je zagotovljeno, da bo tisočletno Božje kraljestvo pod Kristusom prišlo zatem, ko bo odstranjen satan in njegova dela. (Razod. 20:2, 3; 1. Jan. 3:8)
»BEDITE«
20. a) Zakaj je nevarno zadremati v tem času? b) Kako lahko pokažemo svojo lojalnost do Učitelja v soglasju z Markom 13:34, 35?
20 Zaključne besede iz Jezusove velike prerokbe vsebujejo ostro opozorilo za vse nas. Nekateri so morda zadremali ali celo zaspali, ker »Sin človekov« še ni prišel, da bi obračunal z narodi, ko so to pričakovali. Kako nevarno je to! Jezus svetuje: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, tudi angeli v nebesih ne, tudi Sin ne, samo Oče. Pazite, bedite in molite, kajti ne veste, kdaj je ta čas.« To, da ne vemo za točen čas, je dovolj dober razlog za budnost. Razen tega lojalnost do našega Učitelja, ki jo pokazujemo z gorečim oznanjevanjem »dobre vesti« o njegovem prihodu, zahteva stalno budnost. »Kakor je človek, ki je odpotoval, zapustil dom svoj in dal hlapcem svojim oblast in vsakemu svoje delo, tudi vratarju zapovedal, da naj čuje. Čujte torej, kajti ne veste, kdaj pride gospodar hiše.« (Mar. 13:32—35)
21. Zaradi kakšnih obljub bi naj ostali »budni«?
21 Ko bo »Sin človekov« nenadoma prišel sodit, nas naj ne najde spečih, temveč aktivne v izvrševanju volje našega Očeta. Blagoslovljeni bomo, če sledimo naslednjim Jezusovim besedam: »Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!« (Mar. 13:37) Jehovine dragocene obljube naj nas podpirajo v času »stiske« in vpeljejo v čudovit mir, ki bo trajal tisoč let pod Božjim Kraljestvom, ki mu bo vladal Kristus! (Razod. 20:1—6; 21:1—5)
[Slika na strani 8]
»Bolečine« človeštva so se začele leta 1914 in se do danes le še večajo