Kakšni blagoslovi bodo na Zemlji v mileniju?

Kako bo izgledalo, ko se bo na zemlji ‚godila Božja volja‘!

Ali moliš znano molitev, ki jo je učil Jezus? Rekel je: »Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na Zemlji.« (Matevž 6:10)

ČEPRAV milijoni ponavljajo te besede, ali meniš, da so mnogi tudi resno razmišljali o tem, kako bo na Zemlji, ko bo Bog to molitev uslišal? Ali si se kdaj vprašal, kaj vse bi mogli uživati ti in tvoja družina, če bi imeli prednost, živeti, ko se bo Božja volja godila na Zemlji, kakor se godi v nebesih?

Pri tem nam lahko pomaga knjiga Razodetje. V njenem 19. poglavju beremo o prihajajoči vojni, v kateri bo Jezus Kristus uničil vse Božje sovražnike na Zemlji. 20. poglavje nam pove, da bo zatem satan, ki stoji za vsem hudim, odstranjen za tisoč let. V mileniju bo vladal Kristus iz nebes v blagoslov Božjih zemeljskih služabnikov, vključno obujenih. Ko bodo odstranjeni hudobni elementi, takrat bosta novo »nebo in Zemlja«, v njiju bo »prebivala« pravičnost. (Razod. 20:11; 21:1; 2. Petr. 3:13)

Ali želiš podrobnejšo predstavo o zemeljskih blagoslovih v mileniju? V Razodetju je zapisanega nekaj o tem, kako bo, ko bo Jehova Bog usmeril svojo pozornost novi zemeljski družbi pravih oboževalcev. Takole beremo:

»In obrisal bo (Bog) vse solze z njih oči in smrti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja ne vpitja ne bolečine, zakaj, kar je bilo prej, je minilo.« (Razod. 21:4, EI)

Mar ne pokaže dejstvo, da ne bo več solz, da človeštvo ne bo več mučeno zaradi okrutnosti, kot so: zloraba otrok ali žena, posilstva, razbojništvo, napadi, terorizem in vojna? Bog nam dalje obljublja, da bosta bolečina in smrt, ki sedaj često spremljata bolezni in kot povzročitelji žalovanja — odstranjeni.

Biblija nam daje tudi osnovo za pričakovanje še drugih blagoslovov na Zemlji v mileniju. V zvezi s tem se nam ni potrebno posluževati domišljije ali pretiravanja, kakor so delali nekateri v drugem in tretjem stoletju.

PRVOTNO MNENJE O POGOJIH NA ZEMLJI

Po smrti apostolov je prišlo do odpada od pravega krščanstva in nekateri so začeli učiti popačene nauke. Delno je bilo tako zato, ker so napačno verovali, da bodo Jezus in njegovi sodediči vladali na Zemlji. (Jan. 14:19; 2. Tim. 2:12; 1. Petr. 1:3, 4) Očitno so pojasnjevali, da bodo ti nadnaravni vladarji ustvarili neverjetno stanje na Zemlji.

Primer takšnega neverjetnega opisa najdemo v zapisih Papijasa, cerkvenega dostojanstvenika iz Frigije v drugem stoletju. Zamišljal si je, da se bo v mileniju tole zgodilo:

»Vinska trta bo rodovitna, vsaka bo imela po tisoč vej, ... in na vsaki vejici po deset tisoč grozdov, v vsakem grozdu pa bo po desettisoč jagod. ... Podobno bo z žitaricami; vsako steblo bo rodilo po deset tisoč klasov, vsak klas po deset tisoč zrn in vsako zrno (bo dalo) približno štiri in pol kilograme čiste moke.«

Toda drugi zgodnji pisci so pokazovali na razveseljiv opis preroka Izaije, v veri, da pokazuje na to, kaj bo naredila Kristusova tisočletna vladavina.

Pisci iz drugega stoletja, kot na primer Justin Mučenik in Irenej, sta citirala prerokbe iz Izaije 65:17—25 in 11:6—9. V prvi prerokbi je rečeno:

»Zidali bodo hiše ter v njih prebivali, in sadili vinograde in jedli njih sad. Ne bodo zidali, kdo drugi pa prebival, ne bodo sadili, kdo drugi pa užival; zakaj kakor so dnevi drevesa, bodo ljudstva mojega dnevi. ... Volk in jagnje se bosta pasla skupaj in lev bo slamo grizel kakor vol. ... Ne bodo delali škode, ne pogubno ravnali po vsej gori svetosti moje, pravi Jehova.«

V 11. poglavju Izaije se prav tako govori, da bodo živele živali med seboj v miru, da bo lev jedel slamo kakor vol. Še pravi, da jih bo lahko vodilo malo dete.

Irenej je razumel, da te besede odgovarjajo opisu, kako lahko Božja resnica spremeni osebnost v »nebrzdanih ljudeh, ki prihajajo iz različnih narodov z različnimi navadami in postanejo verni in začnejo delovati v soglasju s pravičnimi«. Pojasnil je tudi, da se bodo takšne spremembe ljudi, od pokvarjenosti do miroljubnosti v času milenija, odražale tudi na živalskem svetu. Pisal je:

»Ko bo v stvarstvu obnovljen red, se bodo morale živali podložiti ljudem in se vrniti k hrani, ki jim jo je dal Bog v začetku, k zemeljskim sadovom, kakor so bile podložne in poslušne Adamu.« (Against Heresies, V, 33, 4.)

Ko danes beremo te stavke iz Izaije v povezanosti z ostalim tekstom, lahko razumemo, da je Izaija najprej prerokoval v malem obsegu o vrnitvi svojega ljudstva iz babilonskega suženjstva, zatem pa v veliko večjem obsegu ali o zaključni vrnitvi duhovnih Izraelcev iz suženjstva Babilona velikega v »zadnjih dneh«. Ta prerokba se je v malem izpolnila leta 537 pr. n. št. Pod novo vladavino dežele so se lahko Izraelci, ki so se vrnili, posvetili obdelovanju zemlje in obnovili njeno rodovitnost, lepoto in mir. (Iza. 35:1, 2) Jehova jim je pomagal odstraniti slabe, živalske lastnosti in tako odražati v svojih stališčih in poteh miroljubnost, primerno za prave oboževalce. (Miha 6:8; glej knjigo »Blizu je rešitev iz svetovne stiske!«, str. 320—322, 15—19. odst, angl.; »Novo nebo in nova Zemlja«, str. 324—333, 18—29. odst. angl.)

Ker je takšna miroljubnost vladala takrat med Izraelci in da je tudi danes tako med pravimi oboževalci — ali smo lahko prepričani, da bo takšno stanje v še večji meri vladalo v času milenija? Kateri stavki nas navajajo, da o tem še več razmišljamo?

POKAZOVANJE IZ EDENA

Pokazujoč na nove pogoje, pod katerimi bodo živeli Izraelci, ki se bodo vrnili v svojo deželo, je vzel Izaija za primer prvotno človekovo prebivališče, raj, imenovan Edenski vrt. Pisal je:

»Zakaj Jehova je potolažil Sion, potolažil je vse razvaline njegove in je naredil puščavo njegovo kakor raj (Eden) in samoto njegovo kakor vrt Jehovin.« (Iza. 51:3)

Tudi drugi biblijski pisci so pokazovali na Edenski vrt, kadar so govorili o bogatih in blagoslovljenih pogojih, pod katerimi bi ljudje želeli živeti. (Ezek. 36:35; Joel 2:3; 1. Moj. 13:10; primerjaj Ozea 2:18—21.)

Ko torej razmišljamo o zemeljskih blagoslovih v času milenija, se lahko spomnimo, kaj je Jehova priskrbel za človeško družino v začetku, v Edenskem vrtu.

V poročilu iz 1. Mojzesove beremo, da je Bog postavil Adama in Evo v »vrt« ali »Raj«. (1. Moj. 2:8) Ta je bil veliko več kot le rožni vrt. Takole piše: »In stori Bog, da je pognalo iz tiste zemlje vsaktero drevje, prijetno očesu in dobro v jed.« Razen tega, da je bilo obilo zdrave hrane, je bil Eden tudi kraj za nagrajujoče delo. Adam in Eva naj bi obdelovala vrt in skrbela zanj ter se tako še bolj veselila ob uživanju njegovih raznih sadov. (1. Moj. 2:9, 15, 16; primerjaj Propovednik 2:24; 5:12.)

Ali sta se morala Adam in Eva v tem čudovitem vrtu bati divjih živali? Ali so njun mir rušile divje zveri, ki bi se med seboj preganjale? To, kar je zapisano v Izaiji 11. in 65. poglavje, kaže, da ne. O tem imamo tudi zgodovinsko poročilo v 1. Mojzesovi:

»In reče Bog (Adamu in Evi): Glejta, dal sem vama vso zelenjavo, ki rodeva seme, katera je na površju vse zemlje, in vse drevje, na katerem je sad drevesni, ki rodeva seme: bodi vama v hrano. Vsem živalim pa na zemlji in vsem pticam pod nebom in vsemu, kar lazi po zemlji, v katerih je duša živa, sem dal vso zelenjavo zeleno v hrano. In zgodilo se je tako.« (1. Moj. 1:29, 30)

Kot verjetno veš, danes mnogi ljudje, vključno nekateri duhovniki, ne sprejemajo tega, kar piše v Bibliji o Edenskem vrtu in pogojih v njem. Nekateri trdijo, da je poročilo o Adamu in Evi samo mit ali prispodoba. Zato niso enotni z Jezusom Kristusom, ker je on sprejel biblijsko poročilo kot dejstvo, saj je citiral iz njega. (Mat. 19:4, 5) Tudi mnogi duhovniki ne verujejo, kar je v Božji besedi rečeno o živalih v Edenskem vrtu. Morda na njihova gledišča vpliva teorija o evoluciji, po kateri je to, kar vidimo sedaj v živalskem svetu, samo nadaljevanje tega, kar je vedno bilo, in to je: da »preživijo najmočnejši« po splošnem pravilu, ki naj bi med ljudmi in živalmi vedno vladalo.

Toda če verujemo v Božjo moč in smo pripravljen sprejeti, kar piše v Bibliji, lahko verjamemo, da prva človeka v Edenu nista bila grešna, bojno razpoložena in da so živali v raju bile mirne. Na osnovi naših izkušenj iz opazovanja živali v živalskih vrtovih in živali v televizijskih oddajah in na farmah — nismo mar prepričani, da je bila življenjska radost še večja zato, ker so v raju bile živali ljudem podložne? (1. Moj. 1:26)

Z ZAUPANJEM GLEDATI NAPREJ

Lahko vidimo, da je Bog pripravil osnovo za pričakovanje zemeljskih blagoslovov: obljuba v Razodetju 21:4 pomeni, da lahko pričakujemo, da bo odstranjena žalost, bolečina in smrt. Razumljivo pomeni to tudi konec sedanjih pogojev, ki povzročajo takšne stvari. Imamo tudi nekatere podrobnosti o Edenskem vrtu. Dajejo nam povod, da pričakujemo obnovljeni zemeljski raj z nagrajujočim delom, okusno in zdravo hrano in da bodo živali ponovno podložne ljudem. (Luk. 23:43; Ps. 72:16)

Ti pogoji ne bodo omejeni samo na en vrt, temveč bo Bog izvršil svoj prvotni namen, kultiviranje in olepšanje vse zemeljske krogle. Njegovi nameni vedno uspejo. (Iza. 45:18; 1. Moj. 1:28; primerjaj Izaija 14:24.)

Materialni blagoslovi nikakor niso edini blagoslovi, ki bodo lepšali tisočletno vladavino. Jehova nam obljublja stvari, ki so za pravo, zadovoljno življenje še bolj potrebne — duhovne stvari. Spomni se, kaj je rekel Jezus skušnjavcu: »Ne bo živel človek ob samem kruhu, temveč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih.« (Mat. 4:4) Zato smo lahko prepričani, da bo v mileniju zares obilje duhovne hrane iz Pisma. Obilo bo pravičnosti in resničnosti, kar bo doprineslo k trajnemu miru. (Ps. 72:1, 5—7, 17; Iza. 9:6, 7; 32:1, 16—18; primerjaj Izaija 26:7—9.)

VEROVATI SEDAJ

Da bi uživali blagoslove milenija oziroma doživeli ta čas, moramo verovati. Bog v svoji modrosti ni dal vseh podrobnosti o zemeljskih pogojih v času milenija. Ni opisal, kako bo naredil nekaj, kar izgleda sedaj popolnoma nemogoče — spremenil žalostne pogoje, ki so danes razširjeni po vsej Zemlji, odstranil bo bolezni in pohabljenost in vzpostavil mir med živalmi. Toda v svoji besedi je navedel dovolj dokazov, da ima nadnaravne sposobnosti in da je sposoben povzročiti takšne čudeže, da, celo obujati mrtve. (Dej. ap. 10:37, 38; Luk. 7:14—16; 19:37, 38; 1. Moj. 7:6—16) Kljub temu mora človek, ki služi Bogu, verovati, da bo on priskrbel duhovne in zemeljske blagoslove. (Hebr. 11:1, 6)

S takšno vero opravljajo Jehovine priče po vsej Zemlji vzgojno delo. Ljudem pomagajo preučevati Biblijo, pridobiti trdno vero in razviti prepričanje, da bo Bog po Kristusu skoraj odstranil zlo. (Mat. 24:14) Mnogi, ki sedaj verujejo, bodo preživeli in videli začetek Kristusove tisočletne vladavine in uživali v zemeljskih blagoslovih, ki smo jih tukaj pregledovali. Vabimo te, da sprejmeš pomoč pri biblijskem študiju, ki ti jo nudijo Jehovine priče, tako da bi tudi ti lahko z zaupanjem gledal na prihajajoče blagoslove v mileniju.