»Kralj narodov« — naša edina pomoč

»Kdo bi se te ne bal, o Kralj narodov? Da, tebi se to spodobi. Zakaj med vsemi modreci narodov in v vseh njihovih kraljestvih ni nič tebi enakega.« (Jeremija 10:7, EI)

1. Kdo kliče na pomoč po vsem svetu in zakaj?

»NA POMOČ! NA POMOČ!« se sliši po vsej zemeljski krogli. Klic prihaja od ljudi, ki spoznavajo, kam gre ta svet in pogubne posledice, ki ga bodo skoraj zadele. Izgledi so zastrašujoči in povzročajo, da so ljudje zelo potrti. Nagnjeni so k temu, da govore, kakor je govoril Jeremija malo pred uničenjem Jeruzalema. Prerokoval je: »Kdo spremeni mojo glavo v vodo in moje oko v studenec solza, da bi jokal dan in noč nad pobitimi mojega ljudstva (Izraela)!« (Jer. 9:1; Jer. 8:23, EI)

2. Zaradi kakšnih izgledov lahko danes sočuten človek joče?

² Zakaj ne bi danes dobrohotna oseba jokala? Kajti danes človeštvu preti tisto, kar je bilo davno prej ponazorjeno z narodnostno nesrečo, o kateri je Jeremija rekel: »Učite žalovati hčere svoje in druga drugo peti žalostinke. Zakaj smrt je k nam prilezla skozi okna, prišla je v palače naše, da pokonča otroke z ulic in mladeniče s trgov. ... Trupla človeška bodo ležala kakor gnoj (razmetana) na polju in kakor snopki za ženjci, in nihče jih ne bo pobiral.« (Jer. 9:20—22)

3. K čemu ali h komu se obračajo ljudje po pomoč zaradi jasno predvidene svetovne katastrofe?

³ Kdo je tisti, ki ne more videti prihajajoče svetovne stiske, najhujše v vsej človeški zgodovini? Da bi to videli, ne potrebujemo preroško predvidevanje, kakršno je imel Jeremija. Kako bo torej nekdo od nas preživel, kar danes predvidevajo celo nenavdihnjeni posvetni opazovalci? Grozeči izgledi silijo celo neverne osebe, da se obrnejo k nečemu, kar je višje od ljudi, da bi nastopilo in rešilo človeški rod. Posvetni vladarji, celo krščanski, se posvetujejo s špiritističnimi mediji in jasnovidci. V svoji negotovosti, kako narediti en sam važen korak naprej, iščejo astrologe za nasvete iz horoskopa in da jim berejo znamenja z neba. Drugi rotijo svoje bogove, lesene podobe, posrebrene in pozlačene in oblečene v čudovite, ročno ali strojno izdelane obleke. Ali so takšne oblike sodobnih običajev stvari, od katerih naj pričakujemo pomoč, ko postaja svetovna situacija vedno bolj grozljiva in ko se pričakuje svetovno katastrofo v bližnji bodočnosti? Ne! (Jer. 10:1—5)

4. Zakaj nam sedaj ne more pomagati neka slepa, neinteligentna »dobrohotna previdnost«, in kje je prava pomoč?

⁴ Kje pa je prava pomoč? Kaj ali kdo je naša edina pomoč? To ni samo neka slepa, neinteligentna »previdnost«. To mora biti prava oseba, ki vidi nevarnost naše situacije tako, kakor jo vidijo mnogi modri možje, da, ali celo še bolje od teh visoko inteligentnih mož. Ker neinteligentna oseba ne more pomagati inteligentnim osebam, kakršne smo mi, nam lahko pomaga edino Tisti, ki je bil dovolj inteligenten, da ustvari celotno vesolje, vključno tudi nas, inteligentna stvarjenja. On je »na vrhu« dogodkov. To je Tisti, ki ga prerok imenuje »Kralj narodov«.

5. Kako prerokba Jeremija 10:6—8 opisuje našo edino pomoč?

⁵ Ali nas zanima, kdo je to? On je nenadkriljiv, ker Jeremija pravi: »Nič ni, Jehova, enakega tebi! Velik si ti, Veliko je tvoje ime zaradi moči. Kdo bi se te ne bal, o kralj narodov? Da, tebi se to spodobi. Zakaj med vsemi modreci narodov in v vseh njihovih kraljestvih ni nič tebi enakega. Neumni in nespametni (narodi in kraljestva) so vsi, ves nauk o malikih se glasi: les je to (leseni kipi, posrebreni in pozlačeni in oblečeni v oblačila, podobno kot bogovi).« (Jer. 10:6—8, EI)

6. Katera dva naroda sta bila prva omenjena po potopu v Noetovih dneh in kaj pravi Biblija, ali je bil Jehova njihov kralj?

⁶ Na kakšen način pa je bil Jehova »Kralj narodov« v Jeremijevih dneh? Ali so ga nehebrejski ali poganski narodi priznavali za svojega kralja? Ali je On postavljal njihova kraljestva, njihove vladavine? Ali jim je On dal obliko vladavine in zakone in ali je stopil v zavezo z njimi, tako da bi bili z njim v obveznem odnosu? Babilonci in Asirci so prvi narodi, ki jih Biblija omenja po potopu v Noetovih dneh. Ali naj sklepamo, da je bil Jehova njihov kralj? Kako bi to moglo biti? V 1. Mojzesovi 10:8—12 piše:

»Kuš (Noetov vnuk) je imel sina Nimroda; ta je bil prvi, ki je postal mogočnež na zemlji; bil je velik lovec pred Jehovo; zato se pravi: Velik lovec pred Jehovo kakor Nimrod. Prvenci njegovega kraljestva so bili Babilon, Arak, Akad in Kalne v Sinearski deželi. Iz te dežele je izšel Asur in sezidal Ninive, Rehobotir, Kalah in Resen med Ninivami in Kalahom; to je veliko mesto.« (1. Mojzesova 2:14; 1. Letopisi 1:10)

7. Kakšna poročila iz preteklosti pokazujejo, ali je bil Jehova kralj drugega babilonskega kraljestva Jeremijevih dni?

⁷ Kaj se je zgodilo, ko so graditelji gradili »babilonski stolp« za religiozno oboževanje, da bi se jim preprečila gradnja? Jehova je naredil to, kar je rekel: »Pojdimo doli in zmešajmo jim tam njih govorico, da ne bodo razumeli drug drugega.« S kakšnim rezultatom? Narodi so začeli govoriti različne jezike, zato beremo: »Tako jih je razkropil Jehova odtod (Babilon) po vsej zemlji, in nehali so graditi tisto mesto. Zato so imenovali ime njegovo Babel (zmešnjava), ker je bil tam Jehova zmedel vse zemlje govorico.« (1. Moj. 11:7—9) Očitno je torej, da Jehova ni bil kralj prvega babilonskega kraljestva, kakor tudi ni bil kralj drugega babilonskega kraljestva Jeremijevih dni. Bog drugega babilonskega kraljestva je bil Bel ali Merodak (Marduk), ki ga je oboževal kralj Nebukadnezar. (Jer. 50:1, 2) Jehova ni bil babilonski bog.

8., 9. a) Koga so ostali poganski narodi oboževali kot svoje nadčloveške vladarje? b) Kako je satan pokazal Jezusu, da je to, kakor ga je tudi sam Jezus imenoval, »vojvoda tega sveta«?

⁸ Ostali poganski narodi so imeli svoje narodnostne bogove, ki so jih spoštovali kot svoje vladarje in za predstavo le teh so si naredili malikovalske podobe. Amonci so na primer oboževali lažnega boga, ki so ga imenovali Moloh, njegovo ime pomeni »Tisti, ki vlada« ali »kralj«. (3. Moj. 18:21; 20:2—5; 1. Kralj. 11:7; Dej. ap. 7:43) Takšni narodi so v resnici oboževali demone ali zle duhove. (1. Kor. 10:20) Nad vsemi temi nevidnimi demoni je satan, hudič. V 2. Korinčanom 4:4 je imenovan »bog tega sveta«.

⁹ Ko je trdil, da vlada vsem kraljestvom posvetnih narodov, je satan, hudič, poskušal zapeljati Jezusa Kristusa, rekoč mu: »Tebi dam vso to oblast in njih slavo, (kraljestva naseljene Zemlje), kajti meni je izročena, in dajem jo, komurkoli hočem. Ti torej če se pokloniš pred menoj, bo vse tvoje.« (Luk. 4:5—7) Toda Jezus ni hotel postati človeški kralj pod Božjim velikim nasprotnikom. Zato je malo pred smrtjo govoril o satanu, hudiču, kot o »vojvodi tega sveta«. (Jan. 12:31; 14:30; 16:11) V zadnji knjigi Biblije, ki je bila napisana sedem stoletij po Jeremiji, piše, da »vsa zemlja« obožuje satana, hudiča in njegovo vidno posvetno organizacijo, ponazorjeno s sedmeroglavo zverjo. (Razod. 13:3, 4)

10. a) Na kateri osnovi je bil Jehova kralj samo izraelskemu narodu, dokler ta ni odklonil Mesijo? b) Kaj nočejo narediti narodi, čeprav je leta 1914 »kraljestvo sveta« postalo Jehovino in Kristusovo?

¹⁰ Stari Izraelci so priznavali Boga Jehovo kot svojega Gospoda in kralja. V soglasju s tem je navdihnjeni psalmist rekel: »Besedo svojo je naznanil Jakobu, postave svoje in pravice Izraelu. Ni storil tako nobenemu narodu, zato sodb njegovih niso spoznali. Alelujah (ali slavite Jah, vi, ljudje)!« (Ps. 147:5, 19, 20; 145:1, 12, 13) Zato posvetni poganski narodi niso kraljestvo Boga Jehove. Teokratična vladavina, ki jo je on postavil nad starim Izraelom v dneh preroka Mojzesa, je bila edino Božje zemeljsko kraljestvo, vse dokler Izraelci niso odklonili Božjega Sina, Jezusa Kristusa kot Božjega Mesijo. (2. Moj. 15:18—21; 5. Moj. 33:2—5; 1. Letop. 29:11, 12, 23; Mat. 21:43) Šele na koncu časa narodov leta 1914 n. št., je »kraljestvo sveta postalo kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega«, toda narodi sveta še vedno nočejo, da bi jim bil Jehova Kralj. (Razod. 11:15—18)

KAKO »KRALJ NARODOV«?

11. S kakšnega stališča je Jeremija imenoval Jehovo ‚Kralja narodov‘?

¹¹ S kakšnega stališča je potem lahko Jeremija imenoval Jehovo »Kralj narodov«? Ker je bil Jehova očiten kralj nad vsemi tistimi, ki so bili kralji narodov in so imeli kraljestva. Vladal je kot kralj kraljev, kot suvereni kralj, ki vlada nad vsemi ostalimi kralji. »Zakaj Jehova«, je rekel Mojzes Izraelcem leta 1473 pr. n. št. »vaš Bog, on je Bog bogov in gospodov Gospod, Bog mogočni, veliki, silni in grozni.« (5. Moj. 10:17) Pozneje je navdihnjeni psalmist rekel Jehovinemu ljudstvu: »Hvalite Boga bogov, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje. Hvalite gospoda gospodov. ... Ki je udaril velike kralje ... In pobil mogočne kralje ... Sihona, kralja Amorejcev. ... In Oga, basanskega kralja ... In dal jim je njih deželo v last ... V last svojemu hlapcu Izraelu.« (Ps. 136:2, 3, 17—22, EI) Tako vlada »nad vsemi narodi«, kljub temu, da imajo ti lastnega duha in človeška kraljestva. (Jer. 9:25, 26)

12. Kako je Jehova ponazoril in pojasnil Jeremiji, da je On »Kralj narodov«?

¹² Zato je tedaj Jehova lahko rekel Jeremiji: »Glej, postavljam te danes nad narode in kraljestva.« (Jer. 1:10, EI) Jehova je Jeremiji ponazoril to, da ga je prerok pravilno imenoval »Kralja narodov«. Zapovedal mu je, naj gre v lončarjevo hišo. Če se lončarju posoda, ki jo oblikuje, pokvari, bo iz iste gline oblikoval drugo posodo, ki mu bo ugajala, zato je rekel Jehova:

»Mar ne morem z vami storiti kakor ta lončar? ... Glej, kakor je glina v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, hiša Izraelova! Časih grozim kakšnemu narodu ali kakšnemu kraljestvu, da ga hočem iztrebiti, razdejati in pokončati. Če pa se tisti narod spreobrne od svoje hudobije, zaradi katere sem mu grozil, mi bo žal nesreče, ki sem mu jo mislil narediti. Drugič obljubim kakšnemu narodu ali kakšnemu kraljestvu, da ga ustanovim in zasadim. Če pa potem dela, kar je hudo v mojih očeh, da ne posluša mojega glasu, mi bo žal dobrote, ki sem mu jo obljubil izkazati.« (Jer. 18:1—10, EI; glej tudi Jeremija 1:10.)

13. Kako je Jehova, Veliki Lončar, sledil istemu pravilu postopanja z Egiptom in z Izraelom?

¹³ Stoletja pred to izjavo je Jehova pokazal posebno milost Egiptu, ko je Jožef, Jakobov sin, bil tam minister za prehrano. Toda po Jožefovi smrti, ko so pričeli egipčanski faraoni zatirati Jožefovo ljudstvo, Jakobove potomce (ali Izraelce) in jih celo hoteli iztrebiti, je Jehova posegel. Udaril je Egipt s stiskami in uničil faraona in njegovo vojsko ter osvobodil svoje izvoljeno ljudstvo, Izraelce. (Ps. 136:10—16; Rim. 9:17, 18, 21—24) Po istem pravilu je Jehova, ko se je kraljestvo Jude uprlo svojemu zaveznemu Bogu in trmoglavo hodilo po hudobnih poteh, Veliki Lončar, nameraval strmoglaviti izraelsko kraljestvo. (Jer. 18:11—17) Ti uporniki so celo vračali hudo za dobro Jehovinemu preroku Jeremiji, ki jim je poskušal pomagati. Da, načrtovali so celo, da ga umorijo. (Jer. 18:18—20, 23) Zato se je Jeremija končno strinjal z neugodno Jehovino sodbo, ki naj bi prišla nad te uporneže. (Jer. 18:21, 22)

14. Zakaj bi si morali mi danes kot posamezniki vzeti k srcu te zgodovinske primere zaradi postopanja Velikega Lončarja?

¹⁴ Ti zgodovinski primeri so nekaj, kar bi si morali vzeti danes k srcu vsi narodi, posebno krščanski. To bi morali delati vsaj mi, navadni ljudje, kot posamezniki. Jehova, Veliki Lončar, je še vedno najvišji in namerava pokazati vsemu človeštvu, da je še vedno »kralj narodov«. Danes so bolj kot kdajkoli prej resnične naslednje besede Jeremije:

»Jehova pa je (nasprotno od lažnih bogov, ki so bili malo pred tem opisani) Bog v resnici, živi Bog in kralj večni; od jeze njegove se trese zemlja, in narodi ne morejo prenašati nevolje njegove. Tako jim (narodom) recite. Bogovi, ki niso ustvarili nebes in zemlje, izginejo iznad zemlje in izpod neba.a On je naredil zemljo s krepostjo svojo, ustanovil vesoljni svet z modrostjo svojo in z razumnostjo svojo je razpel nebesa.« (Jer. 10:10—12)

15. Zakaj ima Jehova upravičen razlog za ogorčenost nad narodi in kako bo pokazal svojo jezo?

¹⁵ Ali ima Bog Jehova, Stvarnik, upravičeni razlog za to, da se razjezi? Pomislimo na to, da cel svet ne upošteva njegovih zakonov, da prezirajo njegovo ime, širi se kriminal, ljudje bolj ljubijo zadovoljstvo kot Boga; pomislimo na nemoralo, na religiozno hinavščino, na preganjanja tistih, ki sestavljajo sodobni razred Jeremije in upor narodov, ki se nočejo podložiti Jehovinemu kraljestvu pod Kristusom. Gotovo ima na osnovi vseh teh dejstev Bog Jehova, Veliki Lončar, dovolj razlogov za ogorčenost. Skoraj bo izbruhnila njegova jeza enako, kakor se je to zgodilo v dneh Jeremije, ko je uničil Jeruzalem in kraljestvo Jude.

16. Zakaj hudobni narodi ne bodo ‚vzdržali‘ pod obtožbo, ki jo bo izrekel Jehova?

¹⁶ V svoji napisani besedi, Bibliji, je Jehova obsodil vse zlo. Kmalu bo uničil stvari, ki jih je obsodil. Ob izvajanju njegove sodbe ne bo mogel ‚obstati niti en narod‘. Njihovi »bogovi«, reči, ki so jih oboževali in se jim klanjali, se bodo izkazali kot nemočni in izginili. Skupaj z njimi bodo izginili tudi njihovi oboževalci.

17. Kateri ljudje kličejo na pomoč k našemu edinemu Pomočniku in zakaj?

¹⁷ Razumljivo je, da je naša edina pomoč — živi in resnični Bog, »Kralj narodov«. Z vseh strani sliši klice na pomoč, ki prihajajo od tistih, ki so, kakor Jeremija, potrti zaradi brezbožnega stanja, in od tistih, »ki zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki se v njem gode«, posebno v licemernem krščanstvu. (Ezek. 9:4) Njihova srca so ranjena zaradi po Jeremiji opisanega »zloma«, ki preti vsem narodom, ker njihovi vladarji niso iskali pomoči pri Jehovi. (Jer. 10:19—22) Njihov trud, da vzpostavijo svetovni mir in varnost, bo propadel. Vsa človeška načrtovanja, da bi usmerjali zgodovino in preprečili uničenje, ki ga bo povzročil Veliki Lončar, bodo zaman.

18., 19. Kako poskušajo posvetni vladarji usmerjati svoje uradne korake in kako se bo dokazalo, da niso za to pooblaščeni?

¹⁸ Po pregledu opozorilnih zgledov iz zgodovine, moramo soglašati z Jeremijo, ki je rekel: »Vem, o Jehova, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jer. 10:23)

¹⁹ Ker človek lahko hodi, bo mogel pomisliti, da lahko ubere katerokoli pot, ki mu ugaja, in še vedno doseže cilj. Morda misli, da Bog Jehova z njim nima nobene zveze. Tako tudi posvetni vladarji sami poskušajo usmerjati narodnostne zadeve, pri tem pa prezirajo pouk iz biblijske zgodovine. Zasmehujejo sodobni razred Jeremije, ker oznanjuje svetovno nesrečo v »veliki stiski«. (Mat. 24:3, 21, 22) Ne posvečajo pozornosti biblijskim prerokbam in mislijo, da lahko določijo izid dogodkov, usmerjajoč svoje korake v smeri trajnega miru in napredka. Čeprav hodijo po posvetnih, gospodarskih in religioznih poteh po lastnih željah, jih bo Jehova kot »Kralj narodov« potisnil v napovedano uničenje med neizbežno »veliko stisko«.

20. Za kakšno karanje naj prosimo Jehovo, kakor je naredil Jeremija, in zakaj?

²⁰ Nekaj, kar vsi potrebujemo, je opomin od Boga. Zato bomo molili, kakor Jeremija, ker ne želimo, da bi bili uničeni skupaj z ostalim človeštvom: »Kaznuj (opominjaj, NS) me, Jehova, ali zmerno (to je po potrebi), ne v jezi svoji (v veliki stiski), da me ne uničiš. Razlij srd svoj nad narode, ki te ne spoznavajo (prezirajo), in nad rodove, ki ne kličejo tvojega imena; kajti pojedli so (Babilonci in njihovi zavezniki) Jakoba in ga požrli ter ga pokončali in opustošili prebivališče njegovo.« (Jer. 10:24, 25; Ps. 79:6, 7)

21. Komu lahko prepustimo izvršitev pravične obsodbe nad tistimi, ki nas poskušajo iztrebiti zaradi našega postopanja?

²¹ Ta molitev je naslovljena na »Kralja narodov«. Njemu lahko prepustimo izvršitev pravične obsodbe nad tistimi, ki ga prezirajo in maščevalno poskušajo iztrebiti tiste, ki priznavajo in lojalno podpirajo njegovo vesoljno suverenost. Mi povzdigujemo naše glasove in iščemo pri njem pomoč, ki nam jo edino On lahko da.

»Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost.« (2. Petrov 3:13)

[Podčrtna opomba]