Ebedmelek — hraber mož

EBEDMELEK ni bil Izraelec, temveč etiopski skopljenec. Služil je na dvoru Zedekije, zadnjega judejskega kralja, ki je vladal v Jeruzalemu. Čeprav so ga obkrožali pokvarjeni, brezbožni uradniki, je bil Ebedmelek nasprotno hraber, usmiljen mož, ki je zelo spoštoval vse, kar je bilo pravično.

Ebedmelekove dobre lastnosti so se še posebej izrazile, ko so Kaldejci oblegali Jeruzalem. Jehovin prerok Jeremija je stalno ponavljal, da je mesto obsojeno na propad in spodbujal ljudi, naj se rešijo tako, da se predajo oblegovalcem. Njegovo sporočilo od Najvišjega se je glasilo: »Kdor ostane v tem mestu, umrje od meča, lakote ali kuge; kdor pa pojde ven h Kaldejcem, bo živel, in življenje mu bo namesto plena, in ohrani se v življenju.« To je razjezilo nekatere, ki so bili svetovalci kralja Zedekije. Odločili so se braniti mesto za vsako ceno in se ne predati. Zavrnili so Jeremijeve besede kot od Boga navdihnjene, menili so, da jih prerok ovira pri uspešni obrambi mesta. (Jer. 38:1—3)

Zato so šli ti knezi h kralju Zedekiji in obtožili Jeremijo, da jemlje pogum vojščakom in ostalemu prebivalstvu. Zahtevali so, da se preroka usmrti kot upornika, ki ni zainteresiran za mir ali dobro naroda. (Jer. 38:4) Zedekija, slab monarh, je njihovi zahtevi popustil, rekoč: »Glejte, v vaši roki je; kajti nič ne more kralj zoper vas.« (Jer. 38:5) Zedekija je poslušal njihove nasvete, da se bori proti Kaldejcem, zato se je čutil dolžnega dovoliti odstranitev človeka, za katerega so mislili, da izpodkopava pospeševanje njihovih vojnih ciljev. Čeprav Zedekija ni dal posebnega pooblastila za Jeremijevo usmrtitev, je pravzaprav izdal nalog za prerokovo smrt, ker je dal knezom popolno oblast nad njegovim življenjem.

Ti knezi so vseeno čutili določen strah, ki jih je zadržal, da niso bili neposredno vključeni v prelitje krvi. Kljub temu so se odločili, da usmrtijo preroka brez nasilja. Spustili so ga v blatno jamo, da tam umre. (Jer. 38:6)

Dokler je bil zastražen na dvorišču dvora, je Jeremija po kraljevi odredbi dobil dnevno hlebec kruha. (Jer. 37:21) Toda, ko je bil v blatni jami, ta kraljeva zapoved ni več veljala. Ker so zaloge hrane v Jeruzalemu kopnele, ni bilo upanja, da bo Jeremija od kogarkoli dobil hrano. Njegova smrt je bila le vprašanje časa.

Ko je Ebedmelek slišal, kaj so knezi naredili s prerokom, je brez odlašanja ukrepal. Ni previdno čakal priložnosti, da ga kralj Zedekija sprejme. Etiopskemu skopljencu ni bila njegova osebna varnost glavna skrb. V nevarnosti je bilo nedolžno človeško življenje in zato je Ebedmelek prostovoljno svoje dobro postavil na drugo mesto. Šel je h kralju javno, na odprtem mestu blizu Benjaminovih vrat. Ta vrata so verjetno bila v severnem delu mesta, kjer so Kaldejci najmočneje pritiskali. (Jer. 38:7)

Etiopski skopljenec je pogumno prosil za Jeremijevo življenje. Ni se bal obsoditi postopka knezov, čeprav je vedel, da je ta, ki ga je prosil, popustil njihovim zahtevam. V nekaj besedah je povedal dejstva: »Gospod moj, kralj! hudobno so delali ti možje v vsem, kar so storili Jeremiji preroku, ki so ga vrgli v jamo; umrje skoraj tam, kjer je, od glada, ker ni več kruha v tem mestu.« (Jer. 38:9)

Zedekija je presenetljivo spremenil svojo odločitev glede Jeremije in Ebedmeleka pooblastil, da preroka reši. Rekel je: »Vzemi si s seboj odtod trideset mož in potegni Jeremijo preroka iz jame, dokler še ne umre.« (Jer. 38:10) Verjetno ni bilo potrebnih trideset mož, da bi potegnili Jeremijo iz jame, toda zaradi silnega sovraštva do preroka in njegove vesti je bila nevarnost, da bodo tisti, ki so želeli Jeremijevo smrt, poizkusili preprečiti njegovo rešitev. Nekaj ljudi bi lahko premagali, toda trideset mož bi bilo dovolj, če bi nastali kakršnikoli problemi z načrtovanim reševanjem Jeremije.

Ebedmelek je Zedekijevo povelje takoj izvršil. Način, kako je to storil spet dokazuje njegovo sočutje in skrb za preroka. Ker je bila jama globoka in se je Jeremija že pogreznil v blato, je bila potrebna precejšnja moč, da bi ga izvlekli. Ker bi se vrvi lahko zajedle v njegovo telo, kar se je verjetno zgodilo, ko so Jeremijo surovo spuščali v jamo, je imel gotovo rane pod pazduho. Ebedmelek je očitno skrbno pretehtal situacijo. Priskrbel je rabljene obleke in jih z vrvmi spustil k Jeremiji, da bi si jih podložil pod pazduhe in preko vrvi. Obleke in krpe so tako služile za ublažitev pritiska vrvi, s katerimi so izvlekli Jeremijo iz jame. (Jer. 38:11—13)

Zakaj je bil Ebedmelek tako pogumen? Čeprav je živel kot tujec med ljudstvom, ki je storilo veliko sramoto Bogu Jehovi, je pričel upati v Najvišjega. Da, zaupanje v Jehovo je bila osnova Ebedmelekovi pomoči osovraženemu preroku. Etiopski skopljenec je za to bil nagrajen. Jehova mu je dal po Jeremiji zagotovilo: »Glej, jaz izpolnim besede svoje o tem mestu v hudo, ne pa v dobro, in pred očmi tvojimi se uresničijo tistega dne. Ali otmem te tisti dan, govori Jehova, in dan ne boš v roke možem, ki se jih bojiš. Kajti gotovo te oprostim in od meča ne padeš; in življenje ti bo namesto plena, ker si stavil upanje na mene.« (Jer. 39:16—18) Po teh besedah naj bi bil Ebedmelek priča razrušenja Jeruzalema, ki ga je prerokoval Jeremija, toda ni ga bilo treba biti strah. Kakor je imel Ebedmelek življenje Jeremije za dragoceno, tako je Bog Jehova imel tudi Ebedmelekovo življenje za dragoceno in ga ohranil.

Kako čudovit primer nam je Ebedmelek, ker se ni prestrašil ljudi, temveč je hrabro zavzel stališče za Jehovinega preroka! Najvišji ni pozabil Ebedmelekovega pravičnega dela. Tako tudi ne bo pozabil naše zveste službe, ki vključuje tudi to, da priskočimo bratom na pomoč v primeru nujne potrebe. V Bibliji piše: »Kajti Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega s tem, da ste služili svetim in še služite.« (Hebr. 6:10) Zato si prizadevajmo, biti pogumni, kakor je bil Ebedmelek.