Kako nujen je naš čas?
»In vsi vas bodo sovražili zaradi imena mojega (Jezusovega). Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.« (Marko 13:13)
1. Kakšno stisko je napovedal Jezus za Božje ljudstvo; na komu se je to izpolnilo in kako?
V SVOJI vznemirljivi prerokbi o ‚koncu sestava stvari‘ je Jezus med drugim rekel: »Tedaj vas bodo izročali stiski in vas morili, in sovražili vas bodo vsi narodi zaradi imena mojega.« (Mat. 24:9) Na katerih ljudeh se izpolnjujejo te besede v našem času? Na krščanskih Jehovinih pričah! To je edina religiozna skupina, ki so jo napadli nacisti, ateisti, vojaške diktature in celo demokratične dežele — da, takorekoč vsi narodi.
2. Kako so se Jehovine priče v Afriki smelo soočile s spornim vprašanjem? (Ps. 37:39)
2 Stanovitna vera prič iz Malavije, soočena z ubijanjem, posilstvi, udarci in zapiranjem, je v zadnjih letih pridobila spoštovanje in občudovanje, ne le duhovnih bratov in sester, temveč tudi iskrenih ljudi iz vsega sveta. Medtem ko se je stanje v Malaviji malo izboljšalo, narašča preganjanje v drugih afriških deželah.
Ena od teh novih dežel je izdala odlok, da morajo vsi njeni državljani nositi politične značke. V drugi deželi je zaradi izdajstva lažnega »brata« med Spominsko večerjo prišla policija in obkolila kraj sestanka, iz določenega vzroka predvsem stranski vhod. Ko so slišale alarm, so Priče videle, da je sprednji vhod prost in tako so se vsi, razen dveh, osvobodili in se razbežali v noč. Ti dve Priči so surovo pretepli, toda njuna vera je bila neomahljiva in na sodišču sta dali odlično pričevanje.
V drugi deželi so zveste Priče, ki niso hotele izgovarjati patriotskega gesla pretepli in izgnali iz vasi. Nekaterim so posmehljivo govorili: »Greste lahko kamor hočete, tudi k vašemu Jehovi.« Potovanje je vedno težje in tako so aretirali tudi potujoče nadzornike. Toda po zaporih ne primanjkuje duhovne »hrane«. Te zaprte Priče so prej pohitele in celo prisostvovale lanskim kongresom »Zmagoslavna vera«.
Druga afriška dežela poroča, da so aretirali dvaindvajset Prič, jih lažno obtožili politične aktivnosti, strašno pretepli, slekli do spodnjega perila in jih tako napol nage za en mesec zaprli. V neki drugi deželi so tri do smrti pretepli, nekoliko drugih pa obsodili na smrt zaradi nevtralnosti; zaradi teh kazni so se pritožili. Tudi v drugi afriški državi so koptijski duhovniki lažno obtožili Jehovine priče, da so vmešane v politične dogodke Srednjega Vzhoda. Zaradi te obtožbe so zaprli 13 moških in 20 žena, od katerih je ena bila noseča, druga pa je imela s seboj majhno hčerko.
3. Kako Jehovino ljudstvo izraža svojo vero?
3 Razen teh poročil, ki se posebej nanašajo na nedavne dogodke v Afriki, nastopajo mnoge druge dežele na Zemlji proti Jehovinim pričam, tako da je redno oznanjevanje in organiziranje krščanskih kongresov postalo težje. Iz mnogih dežel so izgnali misionarje in težje jih je pošiljati v nova področja. Točno tako je, kakor je Jehova napovedal po preroku Jeremiji: »Borili se bodo zoper tebe.« Ravno to delajo! Toda kljub ogorčeni propagandi in preganjanju Jehovino ljudstvo še naprej povsod oznanja. Ima polno vero v Jehovino obljubo: »Ali premagali te ne bodo, kajti jaz (Jehova) sem s teboj, ... da te rešim.« (Jer. 1:19)
»KAKOR JE BILO V NOETOVIH DNEH«
4. Zakaj je lahko Noe vzdržal? (Jak. 1:2—4)
4 Patriarh Noe je živel v zlasti težkem času. Njegovo posebno delo priprav na potop, je trajalo verjetno 60 let — približno toliko, kolikor mi v našem času oznanjujemo vzpostavljeno Božje Kraljestvo. Čeprav je bila »zemlja popačena pred obličjem Božjim in napolnjena s silovitostjo«, je Noe lahko vzdržal, ker je pustil, da deluje njegova vera. Kakor Jehovine priče našega časa, tako je goreče nadaljeval z oznanjevanjem kot »glasnik pravičnosti«. (1. Moj. 6:11; 2. Petr. 2:5)
5., 6. a) Kakšno podobnost opazimo med Noetovim in današnjim časom? b) S čim bi morali biti kristjani zaposleni in zakaj?
5 Toda večina ljudi je bila takrat prav takšna kakor danes. »In niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala.« Po Lukežu se Jezusove besede glasijo:
»Jedli so, pili so, ženili so se, možile so se, do dneva, ko je stopil Noe v barko ter je prišel potop in vse pogubil.«
Danes gre svet, ki podobno misli, splošni »veliki stiski« naproti! (Mat. 24:21, 37—39; Luk. 17:26, 27)
6 Ali pokažejo navedene Jezusove besede, da je nepravilno za kristjane, če jedo, pijejo in se poročajo v teh zadnjih dneh? Ne, Jezus tega ni rekel. Pravilno je, uživati v dobri hrani in zmerno piti. Zakon je Bog pripravil za ljudi. Jezus je s tem hotel reči, da tega ne bi smeli imeti za najvažnejšo dejavnost v življenju, da ne bi s tem bili toliko zasedeni, da bi duhovne interese potisnili ob stran. (1. Petr. 4:3; 1. Kor. 7:8, 29) Namesto tega bi morali svoje življenje planirati tako, da damo na prvo mesto oznanjevanje dobre vesti o vzpostavljenem kraljestvu, za pričevanje, preden pride konec. (Mat. 24:14)
»KAKOR JE BILO V LOTOVIH DNEH«
7. Kakšna nujna potreba je nastala v Lotovih dneh?
7 V času, ko sta Abraham in Lot služila kot Božji priči na Zemlji, ju je Jehova opozoril na obsodbo Sodome in Gomore. V teh krajih se ni našlo niti deset pravičnih ljudi! Medtem ko sta se Jehovina angela pripravljala na napovedano uničenje, je Lot rotil moža, zaročena z njegovima hčerama: »Vstanita, pojdita iz tega kraja, kajti Jehova pokonča mesto.« Toda oba bodoča zeta sta podobno kakor večina ljudi današnjega nemoralnega sveta, vzela Božje opozorilo le kot šalo. Toda ni se smelo izgubljati časa. »Angela sta priganjala Lota, govoreč: Vstani, vzemi ženo svojo in dve hčeri svoji, ki sta pri tebi, da ne pogineš v kazni tega mesta.« (1. Moj. 19:14, 15)
8. a) Kakšna nezakonitost je privedla do uničenja Sodome in Gomore? b) Zakaj bi nam to moralo služiti kot opozorilo?
8 Kakšna je bila »nezakonitost«? Vključevala je seksualno perverznost, ki je del življenja mnogih mest tega sodobnega sveta, celo povišujejo jo v gledališčih in filmu. »Sodoma in Gomora in mesta okoli njiju, ki so ... nečistovala in hodila za drugim mesom (zaradi nenaravne uporabe).« Ne da bi pomislili na Božjo pravičnost, so »jedli, pili, kupovali, prodajali, sadili, zidali«. Popolnoma so bili zaposleni z lastnim sebičnim življenjem. In kaj se jim je zgodilo? »Ogenj in žveplo (je) dežilo z neba in je vse pogubilo.« Jezus je vnaprej opozoril, da bo kot »Sin človekov« kmalu izvršil podobno obsodbo. (1. Moj. 19:24—26; Luk. 17:28—30; Juda 7)
9. Kaj nujnega se danes od nas zahteva in kako lahko najdemo zaščito?
9 Bodimo podobni pravičnemu Lotu in upoštevajmo sporočilo o Jehovini obsodbi za naše dni kot zelo nujno. In nikar ne bodimo kakor Lotova žena, temveč varujmo se, da ne gledamo nazaj in ne želimo materialnih prednosti tega obsojenega sveta. (Luk. 17:31, 32) Če bomo povsem zavzeti z izvrševanjem Božje volje v teh dneh, nam bo to služilo kot zaščita. Zapomni si, Peter je rekel naslednje v zvezi z Lotovo osvoboditvijo: »Jehova ve pobožne rešiti iz izkušnjave, krivične pa za dan sodbe hraniti v kaznovanje.« (2. Petr. 2:6—9)
‚DATI TEMELJITO PRIČEVANJE‘
10. a) Kakšna nujna potreba je bila na Zemlji v dneh Jezusa in njegovih apostolov? b) Kako in s kakšnim namenom je Jezus poučeval svoje učence?
10 Ko so bili Jezus in apostoli na Zemlji, je bilo nujno, da dajo temeljito pričevanje o tem dnevu sodbe. Jezus je dal zgled v tem pogledu, tako da je ‚hodil po vseh mestih in vaseh, učeč ... in oznanjujoč evangelij Kraljestva‘. Z njim so hodili dvanajsteri apostoli in še drugi, vključno ženske. S kakšnim namenom? Zato, da bi jih poučil, kako bi lahko uredili svoje življenje v zvezi s službo Božjo. Tako so se tudi usposobili za oznanjevanje opozorila o prihajajočem uničenju hebrejskega »sestava stvari«, in da bi tolažili potrte. Razen tega se jim je pomagalo obleči krščansko osebnost, da bi pokazovali v življenju enako pravičnost in zveste lastnosti, kakršne so opazili pri svojem Učitelju. (Mat. 9:35—10:15; Luk. 8:1, 2; 9:1—6; 10:1, 13—15; Efež. 4:24)
11. Kako so učenci pokazali, da so se dobro naučili?
11 Ti prvi učenci so se tega dobro naučili. Predali so se goreči službi Kraljestva, sočutno so šli k ljudem, kjerkoli so jih lahko našli — na trge in druga javna mesta, v sinagoge (po takratnem običaju) in v njihove hiše. Celo kadar so se zaradi preganjanja razkropili, so še naprej »oznanjali besedo dobre vesti«. (Dej. ap. 5:42; 8:4; 16:13; 17:17)
12. Kakšno pričevanje je bilo dano v dneh apostolov in s kakšnim rezultatom?
12 Proti koncu svojega dolgoletnega gorečega oznanjevanja je apostol Pavel lahko rekel sodelavcem-starešinam: »Pri čemer se nisem zadrževal, da ne bi bil vam oznanil vse, kar je bilo koristno in vas učil očitno in po hišah. Dajal sem temeljito pričevanje, tako pred Judi kakor tudi pred Grki, glede kesanja pred Bogom in vere v našega Gospoda Jezusa.« (Dej. ap. 20:20, 21, NS) V zvezi z nujnim pričevanjem, ki so ga dali apostoli in njihovi sodelavci, se v Dejanjih apostolov večkrat pojavi beseda »temeljito«. (Dej. ap. 2:40; 8:25; 10:42; 20:24; 23:11; 28:23, NS) Kakšen je bil rezultat takšnega »temeljitega« pričevanja? Skupščine vernikov so pognale in napredovale, kjerkoli se je »dobra vest« oznanjevala. Skupščine so se krepile ob obiskih potujočih nadzornikov, ki so jih spodbujali v njihovi službi. »Utrjevale (so se) v veri in njih število se je množilo vsak dan.« (Dej. ap. 15:36—16:5)
13. Kakšno obsodbo je izvršil Jehova v prvem stoletju in zakaj je krščanska skupščina preživela?
13 V izpolnitev opozorila, ki so ga dali Jezus in njegovi učenci, je Jehova ob določenem času izvršil obsodbo nad »popačenim rodom« Hebrejcev, nad generacijo, ki je »umorila Začetnika življenja«, Gospoda Jezusa Kristusa. (Dej. ap. 2:40; 3:15) Kako je bilo s krščansko skupščino, s to malo skupino, ki je nujno prisluhnila zapovedi svojega Učitelja, da se »evangelij Kraljestva oznanja po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje«? Ko je prišel konec, je njihova aktivna vera pomenila zanje rešitev. Njihovo vztrajanje se je izplačalo. (Mat. 24:13—16)
KJE SMO MI V NIZU DOGODKOV?
14. V kakšnem obsegu se danes oznanja »dobra vest«, če primerjamo, in s kakšnim uspehom?
14 Še enkrat je oznanjevanje »dobre vesti« doseglo vrhunec v našem razdobju, ko se oznanja »po vsem stvarstvu pod nebom«. (Kol. 1:23, Ekumenska izdaja) Danes zajema polje oznanjevanja vso naseljeno Zemljo, vključno področja »severnega« in »južnega kralja«, kakor tudi mnoge druge dežele v Afriki, Ameriki, Aziji, Avstraliji in na otokih. Samo s pomočjo Jehovinega duha se je lahko v tako kratkem času, v samo šestdesetih letih, dalo takšno svet obsegajoče pričevanje. In še vedno prihajajo novi v Jehovino organizacijo! Področje je veliko širše, kakor je bilo v dneh apostolov, ko se je manj kot štirideset let oznanjeval končni opomin razkropljenim Hebrejcem.
15. Zakaj so bili »četveri vetrovi« iz 7. poglavja Razodetja zadržani?
15 Toda kje se nahajamo mi v teku dogodkov? Sedmo poglavje Razodetja nam odgovori na to. V viziji je apostol Janez videl »štiri angele, stoječe na četverih voglih zemlje, držeče četvere vetrove zemlje«. To so vetrovi uničenja, ki jim je dano, da ob določenem času »skazijo (opustošijo) zemljo, morja in drevesa«. Toda najprej je treba dati pečate na čela »hlapcev Boga našega«. Leta 1914, v času, ko je »kraljestvo sveta postalo kraljestvo Gospoda našega (Jehove) in Kristusa njegovega«, so ti služabniki hrepeneli za tem, da pride konec, da bi odšli k svojemu Gospodu v nebesa. Toda ni bilo tako, Jehova je imel zanje še delo tukaj na Zemlji. Tudi so se morali prečistiti in pripraviti za bodočo duhovniško službo v Kristusovem tisočletnem kraljestvu. To pomeni, da so bili ti »četveri vetrovi zemlje« zadržani za nekaj časa. (Razod. 7:1—4; 11:15)
16. Katera druga skupina ljudi se je okoristila tega, da angeli še vedno »zadržujejo četvere vetrove zemlje«, in kaj upajo?
16 V svoji veliki milosti in ljubeči dobroti je Jehova uporabil te ‚služabnike‘ duhovnega Izraela, »Božjega Izraela«, za ogromno delo v korist druge skupine ljudi — »velike množice ... iz vseh rodov, ljudstev in jezikov«. Zatem, ko bodo vstopili vsi 144 000 člani duhovnega Izraela v svojo službo v nebesih, bo »kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega« še naprej upravljalo nad človeštvom tukaj na Zemlji. V sredi 1930 let se je pojavila ta »velika množica«, tako da danes več kot dva milijona ljudi z veseljem še dalje služi kot zemeljski podložniki Kraljestva. Oni so jedro »nove zemlje«, pravična družba ljudi, ki bodo večno živeli pod suverenostjo Boga Jehove. (Razod. 7:9, 10; 21:1, 3—5; 2. Petr. 3:13) Vendar angeli še vedno zadržujejo »četvere vetrove zemlje«. Zakaj?
17. Iz kakšnega razloga angeli še vedno zadržujejo »četvere vetrove zemlje«?
17 Tako je lahko samo zato, ker ima Jehova še nadaljnje delo za svoje priče tu na Zemlji. Zbrati je treba še več članov »velike množice«. Milijoni, ki so v zadnjih letih prisostvovali slavju Gospodove Spominske večerje, kakor tudi stalni porast prič v mnogih azijskih deželah, na otokih in v evropskih katoliških deželah, dokazujejo, da delo zbiranja še ni končano. Nujno potrebno je, da se ves Jehovin narod posveti njegovi službi vse do samega zaključka tega hudobnega sestava stvari. (Marko 13:10; Efež. 5:15, 16)
18. a) Do kakšnih sprememb, kot izgleda, prihaja danes? b) Zakaj bi morali posvetiti pozornost Pavlovemu opominu iz 2. Korinčanom 13:5?
18 Ravno tako, kakor se je razredčil maziljeni preostanek v desetletju po letu 1914, izgleda, da se tudi sedaj čistijo in prerešetajo tisti, ki trdijo, da pripadajo »veliki množici«. Besede apostola Pavla so še posebej primerne za vse nas v tem kritičnem času: »Sami sebe izkušajte, če ste v veri, sami sebe ogledujte.« (2. Kor. 13:5) Ali zares cenimo našo predanost Jehovi — prisrčen in tesen odnos z njim, kar nam je omogočeno po Jezusovi žrtvi? Ali cenimo našo enotnost z Očetom in Sinom pri tem ogromnem delu, v katerem imamo prednost sodelovati v našem času? Ali služimo Jehovi in našim bližnjim iz pristne ljubezni? Ali pa samo zato, da bi »odnesli celo kožo« v bitki Harmagedona? Če pripadamo »veliki množici« — ali bomo služili Bogu »dan in noč« do »velike stiske« in še naprej? Ali se bomo prenehali varovati in dovolili satanu, da nas premaga z užitki, nemoralo in skrbmi življenja?
19. a) Zakaj smo lahko srečni, da so angeli do te ure ‚zadržali vetrove‘? b) Kako smo lahko v koraku z neprestanim napredovanjem današnje Božje organizacije, kakor se vidi iz 2. Korinčanom 13:11?
19 Štirje angeli ne bodo vedno »držali« vetrove zemlje. Srečni smo lahko, da so to delali do te ure in da to vodi do rešitve milijonov ljudi. Toda čas se naglo izteka. Biti moramo budni in pripravljeni, neprestano moramo napredovati z Božjo organizacijo na Zemlji. Kakšna sreča je, biti del edine, svet obsegajoče bratovščine, ki v miru in enotnosti slavi Jehovino ime v teh kritičnih dneh! Da bi bili v koraku, moramo morda včasih spremeniti svoje stališče ali gledišče. Toda vedno bodimo ponižno pripravljeni to storiti, da bi vztrajno služili in se še naprej veselili sodelovanja z vsem Božjim ljudstvom. Pavel je svetoval: »Sicer se pa, bratje, radujte, bodite popolni, tolažite se, ene misli bodite, v miru živite; in Bog ljubezni in miru bo z vami« (2. Kor. 13:11)