So to res »zadnji dnevi«?

ALI ta doba nasilja pomeni, da živimo v »zadnjih dneh«? Tisti, ki iskreno tako vprašujejo, bodo našli zadovoljujoč odgovor. Toda nekateri to vprašujejo iz napačnih nagibov in predstavljajo tiste, o katerih je pisal apostol Peter: »To najprej vedoč, da pridejo v zadnjih dneh posmehovalci z zasmehovanjem, ki žive po lastnih svojih poželenjih in govore: Kje je obljuba prihoda njegovega (Jezusa Kristusa)? Saj odkar so zaspali očetje, je vse, kakor je bilo od začetka stvaritve.« (2. Petr. 3:3, 4) V današnjem brezbožnem svetu je veliko takšnih zasmehovalcev Božje besede in ti so dokaz, da smo vstopili v »zadnje dni«.

Peter posveča pozornost zasmehovalcem, ki niso verovali, da bo potop v Noetovih dneh uničil svet, in dodaja:

»Sedanja nebesa pa in zemlja so bila po isti (Božji) besedi shranjena za ogenj in se vzdržujejo za dan sodbe in pogube brezbožnih ljudi.« (2. Petr. 3:5—7)

Vladajoče sile in človeška družba tega hudobnega sveta se soočajo s takšnim uničenjem. Toda ali smo lahko zares prepričani, da so to »zadnji dnevi«?

DOKAZI »ZADNJIH DNI«

Apostol Pavel nam govori, da bodo »v zadnjih dneh nastali kritični časi, s katerimi se bo težko izhajalo«, in nadaljuje:

»Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti, brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga.«

Pavel nam zatem pravi, naj se izogibamo takšnih. (2. Tim. 3:1—5) Mar ne vidimo danes po vsem svetu to pomanjkanje prave ljubezni in poudarjanje sebičnega stališča »najprej jaz«? To zelo veliko prispeva h kritičnim problemom našega časa.

Ta materialistični, posvetni duh spravlja v nevarnost celo krščansko skupščino. Zato Jezusov polbrat Jakob opominja ljudi, ki so premožni, in živijo razkošno ali za čutna uživanja, da je to, kar ‚so nabrali v zadnjih dneh kakor ogenj‘. (Jak. 5:1—5) V »zadnjih dneh« torej ni časa, da bi iskreni kristjani sledili poti uživanja, po kateri hodi svet, ki je odpadel od Boga.

V prejšnjem članku smo videli, da se je razdobje totalne vojne in nasilja začelo na Zemlji leta 1914. Le redki bodo dvomili, da je leto 1914 označevalo v človeških zadevah preokretnico brez primere, »začetek nadlog«, kakor je opisal Jezus. Da, »začetek« tudi v Jezusovi veliki prerokbi, zapisani v Matevžu 24. in 25. poglavju, v Marku 13. poglavje in Lukežu 21. poglavje, kjer so naštete posamezne nadloge brez primerjave, ki jih je preživljalo človeštvo od leta 1914 dalje: vojne, pomanjkanje hrane, potresi, kužne bolezni, strahote, nezakonitost, pomanjkanje ljubezni, strah, agonije. ‚Gnusoba razdejanja‘, ki je v Razodetju 17:3, 8 označena kot »škrlatno rdeča zver«, se je tudi že pojavila, najprej kot Društvo narodov, zatem kot osmi biblijski kralj, toda niti ta ni nudil človeštvu izhoda. (Mat. 24:15, 16; Dan. 11:31)

Skupaj s tem svetom nasploh so morali tudi Kristusovi nasledniki prenašati trpljenje. Kristjani so šli še skozi dodatne stiske, ki jih je Jezus opisal v svoji prerokbi: sodna zasliševanja, udarce, sovraštvo in preganjanje. Med prvo svetovno vojno so bili preganjani in zatirani celo v demokratičnih deželah. Pred in med drugo svetovno vojno so bili tarča nacistično-fašistično-šintoističnega sovraštva. V novejšem času brezbožna Evropa in mnoge radikalne afriške dežele izlivajo svojo jezo na Priče. Toda, kristjani, le hrabro naprej! Vse to se dogaja, »da se preizkušnja vere vaše, vrednejšega nego preizkušnja minljivega, a v ognju izkušenega zlata, izkaže vam v hvalo in čast in slavo pri razodetju Jezusa Kristusa«. (1. Petr. 1:7)

MOČAN DOKAZ

Prepričljiv dokaz, da smo v »zadnjih dneh«, se lahko vidi v delu, ki ga uporablja Gospod Jezus Kristus na Zemlji od usodnega 1914. leta. S tem se izpolnjuje del njegove velike prerokbe, zapisane v Matevžu 24:14:

»In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec«

Jezus je v isti prerokbi v nadaljevanju opisal, kako se bo to delo izvajalo po vsej Zemlji pod njegovim vodstvom, in pod vodstvom svetih nebeških angelov:

»Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli z njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave. In pred njim se zbero vsi narodi, in ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov, in postavi ovce sebi na desno, a kozle na levo.«

Pravični razred »ovc« gre v večno življenje, nehvaležni »kozli« pa v večno uničenje. (Mat. 25:31—46)

Zato se mora v »zadnjih dneh« dati po vsem svetu pričevanje o prihajajočem Kristusovem Kraljestvu. Se daje takšno pričevanje od leta 1914 naprej? Da, vsekakor. Sodobni zgodovinarji poročajo, da so Jehovine priče preplavile Zemljo s svojim oznanjevanjem. In s kakšnim rezultatom? Do konca leta 1977 so oddali 4.831,823.111 Biblij in literature, ki pojasnjuje Biblijo v 210 različnih jezikih, pridobili so preko dva milijona krščanskih učencev v 216 deželah in področjih in potolažili milijone drugih ljudi z brezplačnimi biblijskimi študiji na njihovih domovih. To delo, ki se opravlja v izpolnitev Jezusove prerokbe, zares močno dokazuje, da smo dejansko v »zadnjih dneh«.

»V POSLEDNJIH DNEH«

Druge biblijske prerokbe, posebno v Izaiji 2. poglavje in v Mihi 4. poglavje, se nanašajo na »poslednje dni«. Pričevanje teh dveh prerokov je skoraj enako, brez dvoma ponovljeno z željo, da se poudari. Upoštevaj, kaj piše v Mihi 4:1, 2:

»In zgodi se v poslednjih dneh, da bo utrjena gora hiše Jehovine na čelu vseh gora in povišana nad hribe; in ljudstva bodo vrela k njej. In mnogi poganski narodi pojdejo in poreko: Pridite in pojdimo na goro Jehovino in k hiši Boga Jakobovega! In učil nas bo pota svoja, in hodili bomo po njegovih stezah.«

Tako opisuje prerok v lepem, slikovitem jeziku, kako bo v času konca tega sveta Jehovin duhovni tempelj — njegova hiša oboževanja — povišana nad vse človeške oblike oboževanja, da, ‚nad vse gore‘. Ljudje vseh narodnosti se stekajo v Jehovino hišo oboževanja, kjer dobivajo njegova navodila in pouk, kako hoditi po njegovih poteh pravičnosti. Samo enkrat v človeški zgodovini so se združile osebe »iz vseh narodov, rodov, narodnosti in jezikov« po vsej zemeljski obli v oboževanje resničnega Boga. (Razod. 7:9) Ta prerokba, ki se nanaša na »poslednje dni«, se izpolnjuje danes pred našimi očmi med krščanskimi Jehovinimi pričami.

Toda prerokba ima danes še drug, značilni pomen. Kakšen? Poslušaj te besede:

»In prekujejo svoje meče v orala in sulice v kosirje, ne vzdigne narod zoper narod meča in ne bodo se več učili vojske.« (Miha 4:3)

So danes meči prekovani v orala? Tega posvetni narodi zagotovo niso storili! Oborožujejo se in to ne le z meči in kopji! Nadaljujejo kopičenje zalog strahotnega orožja za masovno uničevanje in program oboroževanja ne morejo več nadzorovati. Možnosti so strašne. Rihard J. Barnet je napisal v New York Timesu 6. junija 1978:

»Če ne spremenimo pravil igre, ki jo igrajo vse velike sile — z resno, močno razorožitvijo, se omejiti na osnovo, na celotni vojaški promet, na zaščitne operacije — se bo igra, v kateri smo, zaključila v nuklearni vojni v našem času.«

Obstajajo pa v našem času ljudje, ki ne sodelujejo v tej »igri«. To so tisti, ki pripadajo mednarodni skupini, znani kot Jehovine priče. Če bi se ‚učili bojevati‘, bi jih to navedlo, da bi se borili proti svojim krščanskim bratom v drugih področjih sveta. Toda raje razvijajo ljubezen do svojih krščanskih bratov in do človeštva ter tako sodelujejo v izpolnitvi prerokbe Mihe. Priče so s svojo nevtralnostjo pridobile spoštovanje v mnogih predelih Afrike, na Irskem, v Libanonu in drugih krajih, kjer je religija razdelila ljudi na vojaške stranke. Ker dosledno kujejo ‚meče v orala‘ celo pod pritiskom preganjanj, spoznamo Jehovine priče kot tiste, ki izpolnjujejo to prerokbo »ob koncu dni«.

K sreči v »poslednjih dneh« na Zemlji obstaja ljudstvo, ki je po vsem svetu združeno z vezjo ljubezni in odločeno hoditi — toda ne po poteh »bogov« sektaških religij, temveč vedno v dragocenem imenu ‚Jehove, njihovega Boga‘. (Miha 4:5) Na osnovi izpolnitev prerokb trdno verujejo, da živimo v »poslednjih dneh« in da bo, kakor je Peter opisal, »prišel Jehovin dan kakor tat«, da uniči hudobni sestav, ki danes vlada nad Božjo Zemljo. Zato marljivo sledijo opominu:

»Ker ima torej vse to razpasti, koliki morate biti vi v svetem življenju in pobožnosti (predanosti Bogu, NS), ki čakate in pospešujete prihod dneva Božjega.« (2. Petr. 3:10—12)

Ta »dan« ne bo prekinil njihove ‚hoje v imenu Jehove, njihovega Boga‘, ker računajo, da bodo to večno delali. Zato v pričakovanju Jehovine čudovite priprave nove ureditve, delajo vse, kar morejo, da bi se pokazali vredne vstopiti v ta slavni čas. Njihovo svetlo upanje je izraženo v naslednjih Petrovih besedah:

»Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost.« (2. Petr. 3:13)

To je realno upanje, sedanje upanje, ker vsi dokazi kažejo, da so to resnično »zadnji dnevi« sedanjega svetovnega sestava. Zelo važno je, da jih kot takšne spoznamo.