Presenetljivi nov dokaz pride na dan!

SVOJE življenje so dobesedno izpostavljali, ko so se spuščali po strmih skalah v votlino, danes znano kot »Votlino strahu«. Komaj so lahko pričakovali, da bodo pod okostji našli pomemben ključ, ki vključuje tudi tvojo Biblijo.

Predstavljaj si, da si v kamniti puščavi gorovja zahodno od Mrtvega morja.

Južno je Masada, osamljena trdnjava, kjer so leta 73. n. št. zadnji preostanek židovskih upornikov zajeli Rimljani. Severno od tu so ruševine Kumrana. To je bilo središče židovske občine prvega stoletja, ki je skrila znani Izaijev zvitek z Mrtvega morja in druge manuskripte v bližnjo votlino.

V začetku leta 1961 se je namenila skupina izvedencev preiskati votline v nedostopnem Nahal-Heverju. Opremljena je bila z iskalci min, maskami proti prahu, z vrvmi in padalskimi jermeni. Do vhoda v votlino št. 8, ki so jo preimenovali v »Votlino strahu«, so se morali spuščati nevarnih 80 metrov. Napačni korak bi lahko pomenil padec na stotine metrov nižje ležeče skale.

Srhljivo ime »Votlina strahu« izvira iz tistega, kar so raziskovalci v votlini našli — okostja približno štiridesetih mož, žena in otrok. Bili so privrženci židovskega borca Bar Kohbe, ki je leta 132 n. št. vodil borbo proti Rimljanom. Sklepajo, da so umrli od žeje ali lakote, ko so jih obkolili Rimljani, utaborjeni na skalah.

Morda se sprašuješ, kakšno zvezo ima to z vprašanjem, ali so Jezus in apostoli uporabljali Božje osebno ime in poleg tega še, če bi moralo biti to ime v tvoji Bibliji ali v tvojem govoru. Verižni člen je v devetih malih odlomkih pergamentov, popisanih v grščini, ki so jih našli v »Votlini strahu«.

Ko so učenjaki te zapise skrbno preiskali, so ugotovili, da izvirajo od starega zvitka usnja, ki je vseboval besedilo dvanajstih malih prerokov (od Ozea do Malahije). To je bilo grško besedilo iz časa med letom 50 pr. n. št. in 50 n. št. Najdišče tega zvitka je torej bilo znano: »Votlina strahu« v puščavi Jude. Čeprav ne moreš takoj spoznati pomena tega, je to vendarle važen napotek za pojasnilo vprašanja, ali bi se moralo Božje ime pojavljati v tvoji Bibliji.

Da bi ti ta ključ v resnici kaj pomenil, moramo upoštevati, kakšne zvitke so imeli na razpolago Jezus in njegovi apostoli v prvem stoletju n. št.

BOŽJA BESEDA V GRŠČINI

Biblijske knjige od 1. Mojzesove do Malahije so bile prvotno napisane v hebrejščini, le mali delci od tega v aramejščini. Ko so bili Židje razkropljeni v dežele starega časa, so pričeli govoriti grško, takratni mednarodni jezik. Zato so začeli okoli leta 280 pr. n. št. prevajati Hebrejske spise v grščino, prevod je znan kot Septuaginta (LXX).

Ko je Jezus začel s svojo službo, so grško govoreči Židje veliko uporabljali ta prevod. Iz apostolskih spisov lahko vidimo, da so Septuaginto dobro poznali, in gotovo jo je poznal tudi Jezus.

Je ta grški prevod vseboval Božje ime? Popolni manuskripti Septuaginte, ki so ohranjeni, so iz 4. stoletja n. št., in razodevajo presenetljivo dejstvo. Kjerkoli je bil v hebrejski Bibliji Tetragramaton, je bil v grški Septuaginti nadomeščen z besedami »Bog« (Theos) ali »Gospod« (Kyrios). Učenjaki so zato zastopali gledišče, da Jezus in njegovi apostoli Božjega osebnega imena niso uporabljali. Trdili so, da so pri branju ali citiranju iz Hebrejskih spisov sledili navadi izgovarjanja, namesto imena so brali besede »Gospod« ali »Bog«. Zato Septuaginta, ki so jo uporabljali, ni niti enkrat vsebovala Božjega imena.

Večina teologov se je z zaupanjem držala tega gledišča. Kaj pa je sedaj pokazala najdba v »Votlini strahu«?

KLJUČ IZ JUDEJE

Spomnimo se, da so kosi usnjenega zvitka dvanajstih malih prerokov, najdeni v »Votlini strahu« v judejski puščavi, bili zapisani približno v času Jezusovega rojstva. Zapisani so bili v grščini in so imeli obliko Septuaginte. Kako pa je z Božjim imenom?

Ti odlomki iz judejske puščave vsebujejo Božje ime v starohebrejski pisavi. Čeprav gre za grško besedilo, je ostalo Božje ime v hebrejskih črkah. Tetragramaton niso nadomestili z grškim nazivom Kyrios, kakor so storili v Septuaginta-rokopisih poznejših stoletij.

Nato je v novejšem času še druga pomembna najdba pritegnila pozornost. Tudi ta je pomembna za vprašanje, ali bi moralo biti Božje ime v tvoji Bibliji in ali bi ga moral zato ti uporabljati. To odkritje je prišlo iz Kaira.

KLJUČ IZ EGIPTA

Najdba ali ključ vsebuje več odlomkov Starega papirusnega zvitka 5. Mojzesove knjige, ki je v muzeju registriran pod imenom »Papyrus Fouad 266«. Čeprav so te kose odkrili že v 1940 letih, niso bili na razpolago znanstvenemu svetu na raziskovalne namene.

Leta 1950 so v New World Translation of the Christian Greek Scriptures prvič objavili več fotografij teh redkih odlomkov. Še v 1950 in 1960 letih je bil večini izvedencev zabranjen pristop k odlomkom in nobena znanstvena publikacija ni objavila njihovih reprodukcij ali analiz. To se je zgodilo šele v delu Etudes de Papyrologie, letnik 1971. Kaj pa je bilo na teh odlomkih tako nenavadnega? In kakšno zvezo imajo z uporabo Božjega imena?

»Papyrus Fouad 266« so bili napisani v drugem ali prvem stoletju pred našim štetjem, in sicer ne v hebrejščini, temveč v grščini. Oglej si pisavo natisnjenih vzorcev »Fouada 266«. Ali vidiš, da je besedilo sicer pisano v grščini, Tetragramaton pa je napisan v hebrejski kvadratni pisavi? Prepisovalec tega papirusnega zvitka torej ni nadomestil grške besede za »Gospod« (Kyrios) ali »Bog«, temveč je sredi grškega besedila več kot 30 krat uporabil Tetragramaton, napisan s hebrejskimi črkami.

Dr. Paul E. Kahle (Oxford) je pojasnil, da vsebujejo ti odlomki »morda najčistejše besedilo Septuaginte 5. Mojzesove knjige, ki nam je bil izročen«. V Studii Patristici dodaja: »Pred seboj imamo grški biblijski tekst, ki nam podaja besedilo Septuaginte v zanesljivejši obliki kakor Codex Vaticanus in je bil napisan več kot 400 let pred njim. Poleg tega je v njem ostalo ohranjeno Božje osebno ime tako kot v grških odlomkih dvanajstih prerokov iz judejske puščave. Obe besedili soglašata.

V Journal of Biblical Literature (letnik 79, str. 111—118) je podal dr. Kahle pregled o nabranih dokazov o uporabi Božjega imena med Židi in sklepa:

»V vseh grških prevodih Biblije, ki so jih v predkrščanskem času napravili Židje za Žide, je moral biti uporabljen za Božje ime Tetragramaton v hebrejski pisavi in ne (Kyrios) ... ali njegove okrajšave, kakršne najdemo v krščanskih prepisih Septuaginte.«

Tudi v hebrejskih rokopisih, ki izhajajo iz časa okoli prvega stoletja, se spozna, da so Božje ime še posebno poudarjali, da bi ga skrbno ohranili. V nekaterih hebrejskih zvitkih iz votlin blizu Mrtvega morja je bil Tetragramaton napisan z rdečim črnilom ali s starejšimi hebrejskimi črkami, ki se jih je zlahka razlikovalo od drugih. J. P. Siegel je pisal o tem:

»Pri manuskriptih, najdenih pred več kot dvajsetimi leti v Kumranu, je bila ena od presenetljivih značilnosti v tem, da se je pojavil v omejeni skupini besedil Tetragramaton napisan s starimi hebrejskimi črkami ..., Očitna resnica je, da kaže takšna uporaba na splošno globoko spoštovanje Božjega imena.« (Hebrew Union College Annual, 1971.)

Poleg tega poročajo, da je bil v prvem stoletju v Jeruzalemu hebrejski zvitek petih Mojzesovih knjig, ki so imele napisan Tetragramaton z zlatimi črkami. (Palestine Exploration Quarterly, zv. 22, 1972, str. 39—43.)

Mar niso ta novejša odkritja za te močan dokaz, da je bil Jezus z Božjim imenom dobro seznanjen in da ga je uporabljal, najsi je bral iz grških ali hebrejskih spisov?

[Slika na strani 7]

Tetragramaton v Septuaginta-odlomkih iz Egipta (Papyrus Fouad 266)