Ali ceniš Božje potrpljenje?
»Jehova ... (je) potrpežljiv z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja.« — 2. Pet. 3:9.
1. a) Zakaj cenimo ljudi, ki so z nami potrpežljivi? (Preg. 25:15) b) Kaj se lahko zgodi, če nimamo potrpljenja z drugimi?
ALI nismo veseli, če so ljudje z nami potrpežljivi in ne ravnajo prestrogo? Cenimo, če drugi upoštevajo naše probleme in razmere in nam po najboljših močeh prijazno pomagajo. Življenje je že dovolj težko tudi brez pritiska nepotrpežljivih ljudi. Tudi si življenje ne napravimo prijetnejše, če smo sami nepotrpežljivi. S tem bi dražili druge in jim oteževali, da so prijazni z nami. Naša nepotrpežljivost lahko prizadene nekoga, od kogar pričakujemo pomoč in tolažbo.
2., 3. a) O čem moramo biti brezpogojno prepričani, da ne bi izgubili potrpljenja, ko vidimo, da brezbožniki »uspevajo«? (Ps. 37:1-6; Heb. 11:6) b) Kako se iz Prop. 8:12, 13 vidi, da je bolje vedno bati se Jehove?
2 Kako pa se nekdo lahko vadi v potrpežljivosti, če vidi, kako krivični so ljudje in kako so zatirani, in če brezbožni navidez uspevajo? Potrebna je vera. Da, biti moramo prepričani, da bo Jehova Bog vse uredil. To je v soglasju z opazovanjem ‚kralja Salomona in po navdihnjenju je zapisal: »Čeprav grešnik stokrat stori hudo in se mu daljšajo dnevi, vendar vem za gotovo, da se bo njim, ki se Boga boje, dobro godilo, ker se ga boje; ali brezbožniku se ne bo dobro godilo, tudi ne podaljša dni svojih, ki so kakor senca, ker se Boga ne boji.« (Prop. 8:12, 13)
3 Človeška pravičnost je pomanjkljiva in zločinci se lahko zaradi lukenj v zakonu izognejo kazni. Prestopniki morda mislijo, da bodo ušli kazni, toda Salomon je opozoril na to, da se jim pokvarjenost ne izplača. Njihovo življenje hitro mine, »kakor senca«; vsa njihova bistroumnost in načrti ga ne morejo podaljšati. Na drugi strani pa bogaboječi ljudje nič ne izgubijo. Ohranijo namreč čisto vest, najdejo zadovoljstvo v delu, za katerega vedo, da je pravilno, in celo če bi morali umreti, imajo upanje na vstajenje. Končno se bo ‚dobro godilo tistim, ki se Boga bojijo‘.
4. Na kaj bi morali misliti na osnovi besed iz 1. Mojz. 6:5, 6 in Habakuka 1:13, če nas vznemirja, kar vidimo v svetu?
4 Nadalje naj pravi kristjani mislijo na to, da nezakonitost, ki jih tako vznemirja, žalosti tudi Jehovo. To vemo, ker je v Bibliji rečeno, kaj je čutil do nasilnega sveta v Noetovih dneh: »Ko je videl Jehova, da se množi hudobnost človekova na Zemlji, in da so vsi naklepi in misli srca njegovega samo hudo ves čas, je bilo žal Jehovi, da je naredil človeka na Zemlji, in bolelo ga je v srce.« (1. Mojz. 6:5, 6) Da, Jehova je obžaloval, da so postali ljudje tako slabi, da jih je bil prisiljen uničiti. Bolelo ga je dejstvo, da so zlorabljali svoje življenje in vse, kar je priskrbel za življenje. Stoletja pozneje je prerok Habakuk napisal o Jehovi: »Prečiste so tvoje oči, da bi gledal hudo, in nepravde ne moreš videti.« — Hab. 1:13.
5. Zakaj je bil Jehova potrpežljiv po besedah iz 2. Petrovega 3:9?
5 Vendar vsemogočni Bog potrpežljivo prenaša uporneže. Zakaj? »Jehova ne odlaša obljube, kar imajo nekateri za odlašanje; temveč potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja.« (2. Pet. 3:9) Upoštevajmo, da Božje potrpljenje koristi kristjanom, ker je apostol Peter pisal bratom po veri: »Potrpežljiv je z vami.« Kaj to pomeni?
6. Zakaj se lahko reče, da je Jehovino potrpljenje koristilo pravim kristjanom?
6 Apostol je pojasnil, da je treba navidezno Božjo počasnost gledati s povsem drugačnega stališča. Dejstvo, da Jehovin dan maščevanja še ni prišel, dokazuje, da Bog ljudi ljubi in želi, da živijo, ne pa umirajo. Nekoč so bili kristjani neverni, torej niso bili v njegovi milosti. Če bi Najvišji svojo obsodbo takrat izvršil na brezbožnem svetu, bi morali tudi oni umreti. Božje potrpljenje je torej prispevalo k njihovi rešitvi in omogoča tudi ostalim ljudem rešitev. Mar ne bi morali biti za to hvaležni?
7. a) Ali bo Jehova z brezbožnimi ljudmi potrpežljiv v nedogled? (Iza. 55:6, 7; Zef. 2:2, 3) b) Kaj dokazuje, da živimo v »zadnjih dneh«? c) Zakaj moramo biti posebno potrpežljivi?
7 Bog Jehova bo kmalu zaključil »dan«, ko imajo danes živeči ljudje priložnost, doseči njegovo milost. (2. Kor. 6:2) Biblijske prerokbe in podatki pokazujejo na čas od leta 1914, ko je izbruhnila nezakonitost in nasilje, vojne, lakote in potresi, strah in nemir, kot na »zadnje dni« tega brezbožnega sveta. (Marko 13:3-37; Luk. 21:7-36; 2. Tim. 3:1-5) Dokler še to traja, ti »zadnji dnevi«, morajo biti kristjani potrpežljivi in z zaupanjem čakati osvoboditve od Boga Jehove po njegovem Sinu Jezusu Kristusu. (2. Tes. 1:6-9) Tako je zato, ker so ti »zadnji dnevi« še vedno ‚kritični časi, v katerih je težko izhajati‘. (2. Tim. 3:1, NS)
PREROKI KOT ZGLEDI POTRPEŽLJIVOSTI
8. Na čigavo zgledno potrpežljivost je opozoril učenec Jakob in kakšno vprašanje se zato lahko pojavi?
8 Zgled, ki so ga dali Božji služabniki starega časa s svojim potrpljenjem, nam sedaj služi za spodbudo. »Za zgled trpljenja in potrpežljivosti, bratje«, je pisal učenec Jakob, »(vzemite) preroke, ki so govorili v imenu Jehovinem.« (Jak. 5:10) Kaj vse so doživljali preroki in zakaj?
9. a) Na kakšno reakcijo so naleteli preroki pri svojih rojakih? b) Zakaj so imeli z Izraelci dolga leta potrpljenje?
9 Preroki so često doživeli, da jih njihovi izraelski sodobniki niso hoteli poslušati, temveč so trmoglavo vztrajali na svojih lastnih nezakonitih poteh. Biblija opisuje takratno stanje v Izraelu in Judi, z naslednjimi besedami: »Ko je Jehova pričal (opozarjal, NS) proti Izraelu in proti Judi po vseh prerokih in vseh vidcih, govoreč: Obrnite se od hudih poti svojih in izpolnjujle zapovedi in postave moje soglasno z vsem zakonom, ki sem ga zapovedal očetom vašim in ki sem vam ga pošiljal po hlapcih svojih prerokih! vendar niso poslušali.« (2. kra. 17:13, 14) Čeprav jih niso poslušali, so preroki kot Izaija, Jeremija in Miha zvesto služili desetletja. Zanimali so se za blaginjo svojih rojakov in so vedeli, da je njihovo življenje odvisno od upoštevanja njegovih opozoril.
10. Kakšne vrste trpljenja so preroki doživeli pod kraljem Ahabom?
10 Splošna ravnodušnost ljudi pa ni bila edina ovira, zaradi katere so morali biti preroki potrpežljivi. Mnoge so zasmehovali, z njimi slabo ravnali in jih — celo usmrtili. V dneh izraelskega kralja Ahaba na primer je, Baalovemu kultu vdana kraljica Jezabela dala usmrtiti vse preroke. Sto prerokov, ki so se s pomočjo bogaboječega Obadija skrili v votlinah, se je rešilo. (1. kra. 18:4, 13) V tistem času je Jehova zaščitil svojega preroka Elijo, ker je imel zanj še posebno nalogo, da ni prišel v Ahabove roke. (1. kra. 18:10-12) Pozneje je celo Elija bežal pred Jezabelo, da bi si rešil življenje. (1. kra. 19:2, 3) Toda Bog Jehova ga je spet poslal nazaj, od koder je prišel, da nadaljuje s preroško dejavnostjo. (1. kra. 19:9, 15-18) Drugič je zapovedal kralj Ahab, naj zaprejo Jehovinega preroka Miha in mu dajejo le malo kruha in vode. Zakaj? Ker je Miha zvesto oznanjeval Jehovino besedo. (1. kra. 22:26, 27)
11. Kakšno trpljenje je prestajal Jeremija v svoji dolgoletni preroški dejavnosti?
11 Nek drugi prerok, ki je mnogo prestal, je bil Jeremija. Možje njegovega rodnega mesta Anatota so mu grozili, da ga bodo usmrtili. (Jer. 11:21) Nekoč ga je na tempeljskem področju prijela razjarjena množica, vključno z duhovniki in krivimi preroki, in mu grozila s smrtjo. (Jer. 26:8-11) Biblija poroča, da ga je duhovnik Pashur, nadzornik templja, »udaril«. To lahko tudi pomeni, da so preroka tepli na Pashurjevo zapoved. Ker pa je ta visoki uradnik prednjačil v slabem ravnanju z Jeremijo, je ljudstvo bilo spodbujeno, da ga je obsulo z zasmehovanjem in roganjem. Zatem so Jeremijo kakor zločinca uklenili v klado čez noč. (Jer. 20:2, 3, 7, 8) Na osnovi krivih obtožb, da je hotel zbežati h Kaldejcem, so Jeremijo prijeli in vrgli v »ječo«, pod tako slabimi pogoji, da je bilo ogroženo njegovo življenje. Obrnil se je na kralja Zedekijo, ki ga je zatem prestavil v »vežo straže«. (Jer. 37:11-16, 20, 21) Pozneje je Zedekija popustil knezom, ki so zahtevali, naj vrne Jeremijo. Knezi so nameravali preroka usmrtiti, zato so ga vrgli v blatno jamo. (Jer. 38:5, 6)
12. Kaj razodene Jeremija 38:20 in 8:21 do 9:1 o Jeremijevem potrpljenju?
12 Preroku Jeremiji so rojaki zares naredili veliko hudega. Toda še naprej je bil potrpežljiv in ni bil nad njimi ogorčen. Tako je na primer dokazal, zatem ko ga je kralj Zedekija, izročil knezom, ki so mu segali po življenju, da se še vedno zanima za blaginjo tega slabega monarha. Srčno ga je prosil: »Poslušaj, prosim, glas Jehovin, ki ti ga jaz oznanjam, in bode ti dobro in živela bo duša tvoja.« (Jer. 38:20) Že prej, ko je razmišljal o strašni sodbi, ki naj bi prišla nad Judo in Jeruzalem, Jeremija ni čutil maščevanja, temveč žalost. Rekel je: »Zavoljo pobitosti hčere ljudstva mojega sem pobit; črno hodim oblečen, groza me je. Ali ni nič balzama v Gileadu? ali ni nobenega zdravnika tam? Zakaj torej ni ozdravela hči ljudstva mojega? O da bi dosti imel vode v glavi in oči, da bi mi bile studenci solza, da bi objokoval noč in dan prebodence ljudstva svojega hčere!« (Jer. 8:21 do 9:1) Kolikšno potrpljenje in kolikšno ljubezen je s tem pokazal Jeremija do svojega ljudstva, do Izraelcev!
13. Kaj dokazuje, da so razmere, ki so jih opazovali, preroke žalostile? (Jer. 5:3, 4)
13 Nikar pa ne mislimo, da Jeremija in še drugi zvesti preroki niso občutili silne krivičnosti in zatiranja v deželi. Hrepeneli so po olajšanju. Prerok Habakuk na primer, se je čutil spodbujenega, da vzklikne: »Zakaj dopuščaš, da vidim krivico, zakaj gledaš nadlogo? Kajti pustošenje in nasilstvo je pred menoj, in nastaja prepir in vnema se boj! Zato izgublja postava veljavo in prava sodba ne pride nikdar na dan; kajti brezbožnik obdaja pravičnega, zato prihaja le popačena sodba na svetlo.« (Hab. 1:3, 4)
14. Česa zvesti preroki z ozirom na Jehovo in njegovo vest niso naredili, čeprav so hrepeneli po olajšanju zaradi slabih razmer? (Jer. 20:9; Miha 3:8)
14 Pri vsem tem pa zvesti preroki niso dopustili, da bi se njihova težnja po olajšanju toliko razvila, da bi postali nepotrpežljivi do Jehove in prenehali oznanjevati njegovo vest. Bili so pripravljeni prenašati zasramovanje in oznanjevati njegovo vest: »Obrnite se, obrnite se od hudobnih potov svojih! ker čemu bi hoteli mreti, o družina Izraelova?« — Ezek. 33:11.
NJIHOVO ZGLEDNO POTRPLJENJE BI NAS MORALO SPODBUDITI K DEJANJEM
15. Zakaj imamo mi še večji razlog za potrpežljivost kakor hebrejski preroki?
15 Če so bili že hebrejski preroki potrpežljivi, imamo mi še več razlogov za to. Zakaj? Ker imamo mnogo večjo prednost. Preroki so v veri pričakovali prihod Mesije, vedeli so pa, da tega velikega dogodka ne bodo doživeli. Jezus Kristus je rekel Židom: »Resnično vam pravim, da so mnogi preroki in pravični želeli videti, kar vi vidite, in niso videli, in slišali, kar vi slišite, in niso slišali.« (Mat. 13:17) Mnoge stvari, ki so jih preroki pričakovali po veri se je izpolnilo pred stoletji. Nadalje so mnogi, ki danes živijo, osebno videli, kako se izpolnjujejo še druge prerokbe. (Raz. 6:1-8; 17:8) Z žrtvovanjem Jezusovega življenja smo dobili popolno zagotovilo, da se bodo izpolnile vse Božje obljube. (2. Kor. 1:20, 21) Dnevno vidimo dokaze, da živimo v »času konca«. (Dan. 11:40-43; 12:1, 4; Mat. 24:7-14) Zato veljajo za nas spodbude Jezusa Kristusa: »Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša.« (Luk. 21:28) Kmalu bo Božji Sin kot »Kralj kraljev in Gospod gospodov« nastopil proti brezbožnim in prinesel dobrodošlo osvoboditev iz vsega trpljenja in zatiranja. (Raz. 19:11-21)
16. Kako lahko dokažemo, da cenimo Jehovino potrpljenje z nami?
16 Mar naj ne čakamo potrpežljivo veliki dan, še posebno, ker je talko blizu? Ali naj ne želimo, pomagati kar se dá mnogim spoznati Božjo pot rešitve? Mar naj ne bomo tudi pripravljeni, potrpežljivo prenašati pomanjkljivosti drugih? Če odkritosrčno cenimo Božje potrpljenje in smo spoznali, da nam služi v rešitev, bomo srčno želeli to tudi delati.
DRAGOCEN SAD POTRPLJENJA
17. Kakšen primer, naveden v Jakobu 5:7, 8, pokaže, da moramo biti potrpežljivi, če hočemo videti dobre rezultate?
17 Če bomo še naprej posnemali potrpežljivost zvestih prerokov, nas lahko to vodi do izrednih rezultatov. To se vidi iz besed učenca Jakoba: »Bodite torej potrpežljivi, bratje, do prihoda Gospodovega. Glejte, orač pričakuje dragega sadu zemlje, potrpežljiv zanj, dokler ne dobi zgodnjega in poznega dežja. Bodite potrpežljivi tudi vi; pokrepčajte srca svoja.« (Jak. 5:7, 8)
18. Kaj lahko naredi poljedelec v pričakovanju žetve, čeprav ne more povzročiti dežja in pospešiti rast rastlin?
18 Poljedelec ne more ničesar storiti, da bi padel dež ali da bi pospešil rast setve. On lahko samo marljivo dela: obdeluje zemljo, seje seme in nato skrbi za posejano. Toda nima nobene kontrole nad dežjem in ne more spremeniti od Stvarnika danih zakonov za rast. Njegovo čakanje v razmerah, ki jih ne more spremeniti, čakanje v soglasju z Jehovinimi zakoni, je označeno kot »potrpežljivost«. Medtem, ko stalno dela, kar more, rastline rastejo in prinesejo sad.
19. Kakšno vlogo ima potrpežljivost, ko gre za to, da se prinaša sadove v obliki pristnih učencev?
19 Tako je tudi s pravimi kristjani danes. Naša naloga je, oznanjevati »dobro vest« in tiste, ki se zanimajo, poučevati o Božji besedi. (1. Kor. 9:16; Mat. 28:19, 20) Toda nikakor ne moremo niti z našo spretnostjo niti z metodami, ki si jih zamislimo, povzročiti ali pospešiti duhovne rasti. V tem pogledu moramo čakati na Jehovo, pri tem pa potrpežljivo opravljati svoj del tako, da točno postopamo po njegovi besedi. Apostol Pavel je to pojasnil, ko je pisal: »Jaz sem sadil, Apolo je zalil, ali Bog je dal, da je zraslo. Tako ni ne tisti kaj, kateri sadi, ne, kateri zaliva, temveč ki daje rasti, Bog. Ta pa, ki sadi, in ki zaliva, sta eno; vsak pa prejme svoje plačilo po lastnem trudu. Božji namreč smo sodelavci.« (1. Kor. 3:6-9) Jehova ne bo pozabil narediti svoj del. Zato bodimo njegovi zvesti sodelavci, s čemer pokažemo, da cenimo potrpljenje, ki nam ga izkazuje. Kako srečni bomo, ko bomo videli, kako se nekaj od tistega, kar smo sadili in zalivali, razvija do polne krščanske rasti! Da, videli bomo sadove: pristne učence Jezusa Kristusa.
[Sliki na strani 340]
Prerok Jeremija je bil potrpežljiv, čeprav so mu njegovi izraelski sodobniki povzročili mnogo zla.