Ne boj se!
»Jehova mi je pomočnik, ne bom se bal; kaj mi bo storil človek?« — Heb. 13:6.
1. a) Kakšen strah že stoletja vlada mnogim ljudem? b) Kaj se lahko zgodi, če bi pravi kristjani temu strahu popustili?
ŽE stoletja prevladuje v mnogih ljudeh strah, da nekega dne ne bodo mogli več skrbeti zase in za svojo družino. Ker lahko takšen strah človeka duhovno stre, se mu morajo Božji služabniki upirati. To pa ni vedno čisto lahko. Pravi kristjani se ne borijo le z enakimi problemi kakor drugi ljudje, da bi zaslužili za svoje življenje, temveč so v svetu včasih še pod dodatnim pritiskom, ker se zvesto držijo Božje besede.
2. V kakšne težave lahko pride kristjan zaradi zahtev svojega delodajalca?
2 Jehovin služabnik ve, da Biblija obsoja laž in kristjanom zapoveduje, naj bodo ločeni od sveta in njegovih poti (Kol. 3:9; Jak. 4:4). Toda delodajalec lahko od njega zahteva, da zanj laže, daje napačne podatke, pospešuje duh posvetnih praznikov, sodeluje v politiki in podobno. Mogoče mora računati s tem, da izgubi svoje delovno mesto, če ne bo ustregel željam svojega delodajalca.
3. Kakšnim skušnjavam je lahko izpostavljen kristjan, ki ima trgovino?
3 Kristjan lahko vodi neko, trgovino in ugotavlja, da je vedno težje zaslužiti za življenje. Morda pride v skušnjavo, da uporabi dvomljive trgovske poteze ali daje napačne podatke o svojih dohodkih, da bi imel olajšave pri davkih. Drugi lahko delajo tako, toda nekdo, ki išče Jehovino naklonjenost, ve, da bi bilo napačno, popustiti takšni skušnjavi. Biblija pravi: »Ne delajte nič krivičnega ... pri tehtnici in pri votli meri; pravična tehtnica, poštene uteži« (3. Mojz. 19:35, 36). »Dajte torej vsakemu, kar ste dolžni: komur davek, davek; komur carino, carino« (Rim. 13:7).
4. Kaj lahko nekdo ugotovi glede svojega poklica, ko že nekaj časa preučuje Biblijo?
4 Nekdo bi lahko na osnovi biblijskega študija s krščansko Jehovino pričo spoznal, da v zvezi s pridobivanjem svojih življenjskih potrebščin prestopa biblijska načela. To je zanj pravi problem. Morda mu je zelo težko najti drugo delo. Če zapusti svoje delo in sprejme drugo zaposlitev, se lahko zgodi, da bo manj zaslužil in se bo moral zadovoljiti s slabšim socialnim stanjem.
5. Kako je lahko gospodarska varnost kristjana ogrožena z vladnimi ukrepi?
5 Lahko se tudi zgodi, da pravi kristjani zaradi neke prepovedi izgubijo delo. Vladavina lahko zahteva brezpogojno poslušnost do vodilne stranke in popolno podporo. Lahko zahteva, da častimo državo kakor božanstvo. Da se bo v svetu dogajalo tako, vidimo iz Razodetja 13:16, 17, kjer beremo glede »divje zveri«, svetovnega sestava stvari, da bo na vse ljudi izvajala pritisk, da »si dado vsi, mali in veliki, bogati in ubogi, svobodni in hlapci, znamenje na desno roko ali na čelo, in da nihče ne more kupovati ali prodajati, razen kdor ima znamenje, ime zveri ali število imena njenega.«
KAKO SE LAHKO UPIRAMO PRITISKU
6. Kakšno gledišče o materialnih stvareh nam bo pomagalo, upreti se skušnjavi, da sklepamo kompromise za zagotovitev življenjskih potrebščin?
6 Pravilno ocenjevanje materialnih stvari nam bo pomagalo, upreti se skušnjavi, da v trudu za zagotovitev življenjskih potrebščin sklepamo kompromise. V listu Hebrejcem 13:5 se kristjane opominja: »Življenje bodi brez lakomnosti; zadovoljni bodite s tem, kar imate.« Kdor je zadovoljen s »hrano in obleko«, bo manj v skrbeh za to, kaj lahko izgubi, če spremeni službo (1. Tim. 6:8). Razen tega bo nekdo, ki se zadovolji z najpotrebnejšim, imel večjo izbiro delovnih mest. Tudi če lahko najde samo slabo plačano delovno mesto, se ga ne bo branil sprejeti, samo zato, ker bi mislil, da mu je izpod časti. Pripravljen naj bo celo poizkusiti s samostojno dejavnostjo, ki v očeh drugih ni cenjena.
7. Kaj nam lahko najbolj pomaga, da se varujemo kompromisov, če smo v gospodarskih težavah?
7 Najdragocenejša pomoč v našem boju proti skušnjavi sklepanja kompromisov, če smo v gospodarskih težavah, je neomajna vera v Jehovino sposobnost skrbeti za tiste, ki ga ljubijo. Ko je Pavel poudaril pravilno stališče o materialnih stvareh, je pisal dalje v listu Hebrejcem 13:5, 6: »Ne odtegnem (Bog) se ti in ne zapustim te! Tako da lahko smelo govorimo: Jehova je moj pomočnik, ne bom se bal; kaj mi bo storil človek?«
8. Zakaj naj ne smatramo izgubo delovnega mesta zaradi Kraljestva za izgubo življenjskih potrebščin?
8 Ljudje lahko sicer povzročijo, da nekdo izgubi svoje delovno mesto, toda ne morejo ovirati Jehove Boga v tem, da usliši prošnjo »Kruh naš vsakdanji daj nam danes« (Mat. 6:11). Izguba določenih materialnih prednosti ne pomeni brezpogojno tudi izgubo življenjskih potrebščin. Jezus Kristus je v nekem smislu zadolžil svojega Očeta, da skrbi za tiste, ki postavljajo duhovne interese na prvo mesto in ki se zvesto držijo Božjega merila za pravico in krivico. Rekel je: »Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano. Ne skrbite torej za jutri« (Mat. 6:31—34).
9. Zakaj bi bilo nerazumno, delati si nepotrebne skrbi za naslednji dan?
9 V soglasju z Jezusovimi besedami naj bi vedno mislili na to, da ima vsak svoje probleme. Zato naj teh problemov ne poslabšamo še z nepotrebnimi skrbmi za naslednji dan. V resnici pa nihče od nas ne ve, če bo naslednjega dne še živel ali ne. Trenutno v človeškem svetu ni nič resnično trajnega. Bolezen, nesreča in smrt lahko hitro spremene smer življenja. Svet se res lahko primerja z odrom, na katerem se prizori naglo menjujejo. Ravno tako je, kakor je pisal Pavel Korinčanom: »Kajti prehaja scena tega sveta« (1. Kor. 7:31, NS). Seveda bo večina naslednji dan še živela. Kljub temu pa se situacija ne bo izboljšala, če bi si delali nepotrebne skrbi o tem, kaj bo prinesel naslednji dan. Kdor je Jehovin služabnik, je lahko prepričan v to, da mu bo njegov Bog pomagal uspešno srečevati se s problemi življenja.
10. Na kaj naj mislimo, če je ogrožen naš obstoj?
10 Kaj pa, če postaja pritisk tako močan, da je ogrožen celo naš obstoj? V tem primeru moramo misliti na opozorilo Jezusa Kristusa, ki ga najdemo v Matevžu 10:28: »Ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti; bojte se marveč tistega, ki more i dušo i telo pogubiti v geheno.« (NS). Če kristjan vidi, da je njegovo oskrbovanje ogroženo s prepovedjo in preganjanjem, kljub temu ne bo s kompromisi postavil svojega življenja na kocko. Morda bi se prehodno izognil težkemu položaju, toda bi lahko izgubil pravico do življenja in bil večno pogubljen. Če bi umrl v času Božje sodbe ali še prej nezvest do Boga in Kristusa, bi izgubil upanje na vstajenje iz mrtvih in na večno življenje. Nasprotno pa ima nekdo, ki umre v čistosti, jamstvo, da bo obujen iz mrtvih. Nihče ne more Bogu preprečiti, da ne bi nekoga spet obudil v življenje. Ne glede na to, kako težak je lahko položaj, Jehovina roka ni prekratka. Poročila o tem, kako je Jehova skrbel za svoje ljudstvo, so jamstvo za to.
KAKO JE BOG V PRETEKLOSTI SKRBEL ZA SVOJE SLUŽABNIKE
11. V kakšen položaj je prišel David, zatem ko si je nakopal Savlovo sovraštvo?
11 Vzemimo samo primer Davida, zvestega Jehovinega služabnika. Kralj Savel je bil izredno ljubosumen zaradi Davidove priljubljenosti, in je načrtoval, da ga usmrti. Čeprav so Savlovi poizkusi, da Davida odstrani, vedno znova spodleteli, je bil David kljub temu prisiljen zaradi svojega življenja bežati, in pozneje se mu je priključilo približno štiristo mož (1. Sam. 22:1, 2). Vsak Izraelec, ki je pomagal Davidu in njegovim možem, si je nakopal neodobravanje kralja Savla, ker so ti možje veljali za izobčence. Kakšno mnenje je imel Savel o tistih, ki so podpirali Davida, se vidi po tem, kar se je zgodilo velikemu duhovniku Ahimeleku in njegovi družini. Ahimelek je mislil, da je David v službi kralja Savla, zato mu je dal kruha in meč. Zato je zapovedal Savel, da se Ahimeleka in njegovo družino usmrti. Samo njegov sin Abiatar je ušel (1. Sam. 22:9—20).
12. Ali je stališče kralja Savla oviralo Jehovo, da uporabi posamezne Izraelce za pomoč Davidu in njegovim možem? Ponazori to.
12 Ogorčeno postopanje Savla in drugih Izraelcev pa Jehove ni oviralo, da bi uporabil posameznike za pomoč svojim služabnikom. To jasno pokaže dogodek v zvezi z bogatim možem Nabalom in njegovo ženo Abigailo. David in njegovi možje so ščitili Nabalovo čredo in njegove pastirje, tako da niso imeli nobenih izgub. Za to službo je Davidu in njegovim tovarišem pripadalo plačilo. Ko pa je David poslal sle k Nabalu in ga prosil, da jim da hrane, jih je Nabal ozmerjal. Toda Abigaila se je hrabro postavila na Davidovo stran, ker je spoznala, da ga je Bog izvolil za kralja. Hitro je pripravila hrano zanj in za njegove može. Tako je Jehova po Abigaili oskrbel Davida in njegove spremljevalce s tistim, kar so potrebovali (1. Sam. 25:9—19, 23—31).
13. Kako je David dobil Jehovino pomoč na področju Filistejcev?
13 Še bolj omembe vredno je to, da so celo zagrizeni sovražniki Izraelcev izkazali Davidu in njegovim možem naklonjenost. David se je v pohodih proti Filistejcem izkazal kot izvrsten bojevnik. Ko so nekoč izraelske žene šle naproti vračajočim se zmagovalcem, so pele: »Savel je pobil svoj tisoč, a David svojih deset tisoč!« (1. Sam. 18:7); človek bi zato mislil, da bo področje Filistejcev pač kraj, kjer bi David s svojimi možmi najmanj lahko pričakoval varnost. Kljub temu so tam našli pribežališče. Na filistejskega kralja Ahisa je David s svojimi možmi naredil tolikšen vtis, da mu je dal Ziklag za prebivališče. Nikoli ni izvedel, da so David in njegovi možje ostali zvesti Izraelci (1. Sam. 27:1—6). Ahis jih je celo zaščitil pred drugimi bojnimi četami in knezi Filistejcev. Pozneje je rekel Davidu: »Kakor res živi Jehova, pošten si, in všeč bi mi bilo, da hodiš z menoj ven in noter v vojski, zakaj nisem nič hudega našel na tebi« (1. Sam. 29:2—6). Tako je Ahis nevede služil kot Jehovino orodje za pomoč Davidu.
14. Kako je mislil David o Jehovi kot Pomočniku glede na svoja doživetja?
14 Tudi v mnogih drugih primerih je Jehova Bog ustvaril izhod za Davida in je skrbel za vse, kar je potreboval. Ker mu je Jehova pomagal na tako čudovit način, je bil David trdno prepričan, da ga Jehova nikoli ne bo zapustil. »Če bi me oče moj in mati moja zapustila«, je rekel David, »Jehova pa me k sebi privije« (Ps. 27:10, NS).
15. V kakšnem smislu se David ni bal, ko so ga oblegali sovražniki?
15 To ne pomeni, da se David ni nikoli bal. Prav gotovo se je bal, toda ni bil v strahu, da bi ga Jehova popolnoma zapustil, da bi ga pustil na cedilu. Po navdihnjenju je pisal David: »Rohne zalezovalci moji ves dan, ker mnogo jih je, ki se zoper mene vojskujejo ošabno. Ob dnevu, ko me strah obhaja, stavim svoje upanje vate. V Bogu bom hvalil besedo njegovo; v Boga upam, ne bom še bal; Kaj mi more storiti meso?« (Ps. 56:2—4).
16. Kaj Jehova pri obleganju Jeruzalema ni dopustil, da bi se zgodilo Jeremiji?
16 Včasih lahko izgleda položaj popolnoma brezupen. Toda to Jehovo Boga ne ovira pri tem, da poskrbi, da njegovi služabniki dobijo, kar potrebujejo. Primer za to je prerok Jeremija. Med strašnim obleganjem Jeruzalema so ga zaprli. Primanjkovalo je hrane. Končno je postalo stanje tako brezupno, da so nekatere žene jedle meso lastnih otrok (Žal. 2:20). Ali je Jehova dopustil, da bi njegov prerok stradal? Ne. Biblija poroča: »In dajali so mu hleb kruha na dan iz ulice pekovske, dokler ni bil ves kruh použit v mestu« (Jer. 37:21).
17. Kako je Ebedmelek služil kot Jehovino orodje, da pomaga Jeremiji?
17 Enkrat se je zdelo, da bo Jeremija čisto zagotovo izgubil življenje. Židovski knezi so ga po krivem obtožili upora. Zedekija je popustil in jim izročil preroka. Jeremijo so vrgli v blatno jamo, kjer naj bi od gladu umrl (Jer. 38:4—6). Tedaj je šel etiopski evnuh Ebedmelek, ne glede na nevarnost, v katero se je podal zaradi splošnega sovraštva do Jehovinih prerokov, pred kralja Zedekijo in prosil za Jeremijo. Ebedmelekova prošnja za milost je bila uslišana. S pomočjo tridesetih mož je nato Ebedmelek osvobodil preroka. Ker je na ta način služil Jehovinim interesom, je dobil zagotovilo: »Ali otmem te tisti dan, govori Jehova, in dan ne boš v roke možem, ki se jih bojiš. Kajti gotovo te oprostim in od meča ne padeš; in življenje ti bode namesto plena, ker si stavil upanje na mene, govori Jehova« (Jer. 39:17, 18).
18. Kako so mnoge priče v Rodeziji občutile Jehovino ljubečo skrb?
18 Tudi danes občutijo ljudje, ki so postavili svoje upanje v Jehovo, njegovo ljubečo skrb. Tako je bilo pri stoterih krščanskih Jehovinih pričah v Rodeziji. Ko so spoznali, da je sodelovanje pri pridelovanju tobaka v nasprotju s krščanskimi temeljnimi načeli, so to delo zapustili. To ni bilo lahko, saj je pomenilo odreči se pravice do brezplačnega zdravljenja, družbenih pravic in drugih ugodnosti. Toda bili so pripravljeni to žrtvovati in so bili zatem bogato blagoslovljeni. Našli so nova delovna mesta, precejšnje število pri svojih bratih v veri. Mnogi so se preselili v področja, kjer dobra vest o Božjem Kraljestvu do tedaj še ni bila oznanjevana. Na ta način niso samo oni imeli duhovno korist, temveč so upanje posredovali tudi mnogim drugim ljudem v Rodeziji. Da, te priče so na sebi občutile Jehovino skrb.
ZAUPAJ VEDNO V SPOSOBNOST JEHOVE, DA SKRBI ZA SVOJE SLUŽABNIKE
19. Kaj Jehova nikoli ne bo pozabil in k čemu naj nas to spodbudi, kadar smo v gospodarskih težavah?
19 Ne glede na to, v kakšnih gospodarskih težavah se boš še znašel, misli vedno na to, da bo Jehova svoje služabnike danes prav tako obvaroval in nagradil, kakor je to storil v preteklosti. Ni pozabil velikodušnosti hebrejskih kristjanov do svojih bratov v veri. Apostol Pavel jih je spomnil: »Kajti Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega s tem, da ste služili svetim in še služite« (Heb. 6:10). Predvsem židovski kristjani, ki so živeli v Jeruzalemu in v ostalih delih Judeje, so občutili Božjo ljubečo skrb, ko so prišli v stisko. Spodbujeni od Božjega duha, so mnogi soverniki, med njimi tudi nežidje, sodelovali v organizirani akciji pomoči zanje (Dej. 11:28, 29; Rim. 15:25—27; 1. Kor. 16:1—3; 2. Kor. 9:5, 7). Ti Hebrejci so gotovo imeli razlog za to zaupanje, da jih Jehova ne bo pozabil. In On tudi nas ne bo pozabil.
20. Kaj naj storimo, če smo v težkih problemih?
20 Le kako bi lahko kdaj omahnil, če je vendar Jehova tvoj Pomočnik? Zato bodi trdno odločen, da ohraniš svoj dobri odnos z njim kot svoj najdragocenejši zaklad. Trudi se, da vedno pokazuješ stališče, ki ga je navdihnjeni psalmist izrazil takole: »Kdo bi mi bil v nebesih razen tebe? In če tebe imam, se ne veselim ničesar na Zemlji. Najsi peša meso moje in srce moje — skala srca mojega in delež moj je Bog vekomaj« (Ps. 73:25, 26). Če imaš probleme, tedaj prosi Jehovo za moč z zaupanjem v to, da ti bo pomagal ostati njemu prijeten služabnik (1. Pet. 5:7).