Ninive – ponosna prestolnica Asirije

NINIVE, glavno mesto mogočne Asirije, ki je bila znana po svoji grozoviti vladi, so podjarmljena ljudstva zelo sovražila. Želela so si dneva, ko bo moč Niniv zlomljena in ko to mesto nikomur več ne bo moglo naprtiti svojega tiranskega jarma.

Kujundšik in Nebi Yunus, dva velika griča na vzhodni obali Tigrisa, označujeta danes kraj, kjer so nekoč stale ponosne Ninive. Na Nebi Yunusu, takorekoč na grobu starih Niniv, stoji danes vas. Na Kujundšiku, večjem griču, je nekaj obdelanih polj in nekaj travnatih površin, na katerem se spomladi pasejo črede ovc. Besede, ki jih je izrekel hebrejski prerok Zefanija o Ninivah, so se izpolnile: »In ležale bodo sredi mesta črede ... To je tisto veselo mesto, ki je prebivalo brez skrbi, ki je govorilo v srcu svojem: Jaz sem in nobenega ni razen mene! Kako je postalo v puščavo.« — Zef. 2:14, 15.

Ponosni asirski vladarji kakor Senaherib, Esar — Hadon in Asurbanipal, so komaj pomislili na to, da bodo mogočne Ninive nekoč izginile. Če upoštevamo to, kar so odkrila arheološka izkopavanja o tem mestu, bomo tudi mi presenečeni, da Niniv ni več.

V času svojega razcveta so bile Ninive občudovanja vredno mesto. Njeno 12 kilometrov dolgo, masivno obzidje je bilo visoko približno 30 metrov. Na nekaterih mestih je doseglo debelino 45 metrov. V mesto se je prišlo skozi petnajst velikih vrat. Mesta s takšnimi utrdbami se ni zlahka zavzelo.

V času vladavine Senaheriba je morala njegova palača pripadati najlepšim zgradbam Niniv. V izmeri 183 krat 192 metrov je palača imela vsaj osemdeset prostorov. Mnogi od teh prostorov so bili bogato okrašeni z upodobitvami bitk, obleganj, zmag, prizorov z lova in religioznih ceremonij. Ti prizori so bili vklesani v alabaster in pobarvani s svetlečimi barvami. Pod vsako sliko je bil napis v pojasnilo. Vgravirane črke so bile vlite iz bakra.

»OKRVAVLJENO MESTO«

Reliefi kažejo, da so bile Ninive, kakor je rekel hebrejski prerok Nahum, »okrvavljeno mesto«. (Nah. 3:1). Dokazujejo, kako grdo so Asirci ravnali z ujetniki, ki so jih ujeli v vojnah. Večkrat so ujetnike peljali na vrveh, ki so bile s kavlji pritrjene na nos ali ustnice. Veliko ujetnikov so oslepili, ali pa so jim odsekali nos, ušesa in prste. Nekatere so žive sežgali ali pa jim odrli kožo. Druge so pribili na kole.

Asirski vladarji so se brez sramu hvalili s svojimi vojskami in sadističnim mučenjem. Senaherib je rekel o svojem pohodu proti filistejskemu mestu Ekronu: »Napadel sem Ekron in pobil uradnike in patricije, ki so naredili zločin (izročili so svojega kralja Padija, Senaheribovega zvestega vazala, Ezekiji, kralju Jude), in sem obesil njihova trupla na kole okrog mesta.« Ezar — Hadon se je hvalil po svoji zmagi nad dvema zavezniškima kraljema Sanduarri in Abdimilkutte, z besedami: »Glavi Sanduarrija in Abdimilkuttea sem obesil okrog vratu njunim plemenitim višjim uradnikom, da dokažem ljudstvu moč Asurja, mojega gospodarja, in (tako) sem šel po široki glavni ulici Niniv.« Asurbanipal je poročal o dejanjih bojnih čet na nekem pohodu proti Egiptu: »Nikomur niso prizanesli med njimi. Njihova trupla so obešali na kole, jim odrli kožo in z njo pokrili obzidje mesta (mest).«

Neki drugi okrasni relief pokaže, da asirski kralj niti takrat ni pozabil na umetnost bojevanja, ko se je na svojem počivališču pod drevesi in vinskimi trtami čudovitega vrta predajal hrani in pijači. Kot kaže, je bila nedaleč od njegovega počivališča miza, na kateri je bil verjetno njegov lok, njegov meč in tul. Na veji bližnjega drevesa je najbrž visela ena od vojnih trofej, po možnosti glava kakega premaganega kralja.

Z okrutnim ravnanjem s tistimi, ki so Asircem nudili obupen odpor, naj bi prestrašili druge. Mnoga mesta so se enostavno predala, ker niso hotela postati žrtev asirske grozovitosti. Na ta način so Asirci dosegli brez običajnega obleganja svoj cilj: velik davek od tistih, ki so se njihovemu jarmu prostovoljno podložili.

»S PROSTITUCIJO PRODANI NARODI«.

Drugi narodi so sklepali z Asirci zaveze v upanju, da bodo na ta način ohranili določeno mero neodvisnosti. Prerok Nahum se očitno sklicuje na to, ko pravi o mestu Ninive, da je »zavoljo nečistovanja ... prodaja (la) narode«. — Nah. 3:4.

To se lahko najboljše razume v povezavi s tem, kar govori Biblija o obnašanju prostitutke. V Pregovorih je takole opisano srečanje mladega moža s prostitutko:

»Glej, ženska mu pride naproti v kurbji opravi in odrevenelega srca. Jezična je in trdovratna, v njeni hiši ne bivajo noge njene; zdaj se klati po ulicah, zdaj po trgih in pri vsakem voglu zalezuje. In ga prime ter ga poljubi in s predrznim licem mu reče: Hvalne daritve sem bila dolžna, danes sem opravila obljube svoje. Zato sem ti prišla naproti, hrepeneč po obličju tvojem, in sem te našla. S preprogami sem prestrla posteljo svojo, s pisanimi odejami iz platna egiptovskega; pokadila sem ležišče svoje z miro, aloo in cimetom. Dej, radujva se obilo v ljubezni prav do jutra, oslajujva se z ljubkovanjem! ... Nagnila ga je z mnogim pregovarjanjem svojim, s prilizovanjem ust svojih ga je potegnila: za njo gre takoj, kakor gre vol v klavnico.« — Preg. 7:10—22.

Kakor prostitutka so Ninive varale narode z obljubo, da jim bodo nudile pomoč in dale določene prednosti. Njene prijateljske ponudbe so bile zapeljive, toda hinavske. Vsi, ki so se z njo družili, so izgubili svojo svobodo in so postali sužnji. Primer za to je kralj Ahaz iz Jude. Asirskemu kralju Tiglat-pileserju III. je plačal za to, da mu je prišel na pomoč in se je boril proti Siriji in Izraelu, ki sta se zarotila, da ga zrušita. (2. kra. 16:5-9) Tiglat-pileser je sicer premagal Sirijo in Izraela, toda Ahaz je imel od tega samo prehodno korist. Kako se je to izšlo za Ahaza, poroča Biblija: »Tilgat-pileser, kralj asirski, je prišel k njemu in ga je stiskal, a utrdil ga ni. Kajti Ahaz je oropal Jehovino hišo in kraljevo in hiše poglavarjev ter dal rop kralju asirskemu, a nič mu ni koristilo.« (2. let. 28:20, 21) Namesto, da bi dosegel pravo olajšanje, je kralj Ahaz spravil sebe in svoje ljudstvo pod težak asirski jarem.

Po biblijski kronologiji se je leta 632 pr. n. št. končalo »prelivanje krvi« in »prostitucija« Niniv. Takrat je padlo mesto pod združenimi bojnimi silami Nabopolasarja, kralja Babilona in Medijca Kyaxaresa Velikega. Zavojevalci so morali mesto sežgati, ker kažejo v Ninivah najdeni reliefi poškodbe, kakršne povzročita ogenj in dim. V Babilonski kroniki je rečeno o Ninivah: »Odnesli so velik plen mesta in templja in so mesto spremenili v kup ruševin.«

Razdejanje Niniv jasno potrjuje preroško »Božjo besedo«. S tem razdejanjem je bilo poudarjeno tudi dejstvo, da preziranje Božjih poti, prelivanje krvi v vojni ali sklepanje varljivih dogovorov, nima trajnega uspeha. O tem naj resno razmislimo. Gotovo si želimo prihraniti grenko razočaranje, ki lahko pride iz tega, da podpiramo neki postopek ali soglašamo z njim ali s sestavom, ki Bogu ne ugaja. Zato naj bi se prepričali, kaj uči Božja beseda, Biblija, in svoje polno zaupanje postavili na obljubljeno Božjo kraljevsko ureditev.