Ali bodo kdaj stiske prenehale?

NA Zemlji bi lahko vladali čudoviti življenjski pogoji in vsak, ki danes živi, bodisi mož, žena ali otrok, bi lahko užival zdravo, izenačeno hrano. Toda milijoni ljudi sploh ne vedo, kaj pomeni, imeti dovolj hrane in udobno stanovanje. Mnogi živijo v kočah, ki jih premalo ščitijo pred mrazom in dežjem. V zanemarjenih četrtih so včasih cele družine stlačene v en sam majhen prostor. Ali obstaja upanje, da se bodo takšne razmere kdaj spremenile?

Stvarnik človeka, Jehova Bog, namerava odstraniti vse obstoječe podkupljive sestave in jih nadomestiti s pravično novo ureditvijo. »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost« (2. Petr. 3:13). Ta obljuba je jamstvo, da dejansko nekoč ne bo več stisk. Tudi če bi le nekaj ljudi takrat še moralo trpeti stisko, bi to pomenilo, da vladajočim »novim nebesom« in iz zvestih podložnikov sestoječi »novi zemlji« manjka pravičnosti. Ampak ne bo tako. »Nova nebesa« in »nova zemlja« bosta popolnoma pravična.

Opirajoč ,se na stališče, ki ga ima Bog do siromašnih in potrtih ljudi, smo lahko prepričani, da nekoč ne bo nobenih stisk več. V Pismu je Jehova imenovan »Oče sirotam in sodnik vdovam« (Ps. 68:5). Zakon, ki ga je Bog dal v starem času Izraelskemu narodu, to potrjuje. Ta Zakon je ščitil revne in bi moral Izraelce obvarovati pred tem, da bi brezupno obubožali.

Z izjemo Levitov, ki so prejemali za svojo službo v Svetem desetino od pridelkov, so vse izraelske družine dobile kos zemlje v dedno posest in so torej imele nekaj, s čemer so lahko skrbele za življenjske potrebe. Tudi če je neki mož prišel v stisko ali če je svoja sredstva celo zapravil in spravil tako svojo družino v siromaštvo, ni za stalno izgubil dedno pravico do zemlje. Zakon je dovolil, da se je lahko prodalo samo uporabo zemlje (in njen pridelek), in sicer samo za leta, ki so preostala do jubilejnega leta. Jubilejno leto je prišlo vsakih petdeset let in je bilo značilno po tem, da je bilo treba vrniti vsako posest njenim prvotnim lastnikom ali njihovim dedičem (3. Moj. 25:13, 23-27). V letih, ko siromašni Izraelci niso imeli svoje dediščine ali zemlje, jim ni bilo treba beračiti ali se kako drugače poniževati, da bi si priskrbeli, kar je potrebno za življenje. Imeli so pravico paberkovati na poljih, v sadovnjakih in vinogradih (3. Moj. 19:9, 10; 23:22; 5. Moj. 24:19-21).

Božji namen, da osvobodi siromašne iz njihove stiske, lahko spoznamo tudi po tem, kar je bilo preroško rečeno o vladarstvu kralja Salomona. V Psalmu 72:12-14 beremo: »Kajti rešil bo siromaka ... in ubožca, ki mu ni pomočnika. Usmili se slabotnega in potrebnega ter duše potrebnih bo rešil. Zatiranja in silovitosti oprosti njih dušo, ker draga je njih kri v očeh njegovih.«

To ljubeče stališče do zatiranih bo značilno za vladavino vladajočih »novih nebes«. Kako vemo to? Ker je najvišji Vladar te nove ureditve nekdo, ki je večji od Salomona, namreč Jezus Kristus, »Kralj kraljev in gospodov Gospod« (Razod. 19:16; Luk. 11:31).

Lahko pa bi kdo pripomnil: »Zakaj pa Jezus Kristus po tolikih stoletjih še ničesar ni ukrenil, da bi pomagal siromašnim?« Biblija pokaže, da se bo to zgodilo v času, določenem od Jehove Boga. Ko je bil Jezus Kristus na Zemlji, celo sam ni točno vedel, kdaj bo sedanji sestav stvari uničen in nadomeščen z novo pravično ureditvijo (Marko 13:32). Toda opozarjal je na to, da bo določena generacija doživela odstranitev sedanjih težav, in sicer generacija, ki bo najprej priča velikih vojn, potresov, epidemij, lakote in strahu brez primerjave, ki bo posledica svetovnih dogodkov (Luk. 21:10, 11, 25, 26, 31, 32). Mar nismo tega doživeli v našem stoletju? Zato smo lahko prepričani, da se je nova pravična ureditev približala.

Okoliščina, da Jehova Bog še dosedaj ni nič ukrenil proti brezbožnemu svetu, služi pravzaprav v korist ljudi. Na to je opozoril apostol Peter, ko je pisal: »Jehova ne odlaša glede obljube, kar imajo nekateri za počasnost; temveč potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja« (2. Petr. 3:9, NS).

Božje potrpljenje omogoča ljudem, da pokažejo, ali hočejo res živeti v pravični, novi ureditvi, v kateri ne bo več težav, ki so nastopile zaradi stisk. Ne glede na svoje gospodarske razmere, lahko pokažejo, kakšno stališče zavzemajo v tem vprašanju. Če zares želijo živeti v pravični, novi ureditvi, morajo spoznati, kaj pričakuje Bog od ljudi, ki jih priznava, morajo se pokesati zato, ker so prej prestopali Božje zapovedi ter morajo kot zvesti učenci Jezusa Kristusa svoj način življenja uskladiti z njegovo voljo.

Kaj pa se bo zgodilo z milijoni umrlih? Mnogi med njimi so sicer trpeli zaradi krivičnosti in zatiranja, toda niso zato bili oškodovani za vedno. Zakaj ne? Ker Jehova Bog lahko skrbi in tudi bo poskrbel za to, da se bodo mrtvi vrnili v življenje in imeli priložnost, dobiti večno življenje (Dej. ap. 24:15). Le kaj bodo pomenila obujenim minula kratka leta trpljenja v primerjavi z večnim življenjem brez skrbi in žalosti? Nič. Ravno tako bodo mislili kakor krščanski apostol Pavel, ki je rekel, da je »sedanja (stiska) kratka in lahka« (2. Kor. 4:17).

V Božji novi ureditvi torej ne bo nobenih stisk več. Ali si že kaj ukrenil, da bi pokazal, da želiš živeti v njej? Ali se trudiš, da spoznaš Biblijo in njena temeljna načela dnevno uporabljaš? Če da, tedaj boš morda pripadal srečnim, ki bodo doživeli čas, v katerem ne bo več nobene stiske.